| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
PRIMERJAVA KERAMIČNIH IN POLIMERNIH ULTRAFILTRACIJSKIH MODULOV ZA ČIŠČENJE OLJNO VODNIH EMULZIJ
Arnela Murić, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Odpadne oljno vodne emulzije so eden od glavnih onesnaževal, ki se pojavljajo v številnih industrijskih področjih in so zelo škodljive za okolje, zlasti za vodno življenje. Običajno oljno vodne emulzije vsebujejo 1 – 10 % olj, prav tako emulgatorje in druge kemikalije, kot so površinsko aktivne snovi, itd. Vse konvencionalne metode za obdelavo oljno vodnih emulzij kot so flotacija, koagulacija, adsorpcija, itd imajo svoje prednosti, vendar nobena ni učinkovita kot membranska tehnologija, ki omogoča uporabo različnih materialov, modulov, načinov obratovanja itd. Cilj te diplomske naloge je bil primerjati keramične in polimerne membranske module za obdelavo odpadnih oljno vodnih emulzij kovinsko-predelovalne industrije Hidria Rotomatika d.o.o. Poleg realnih vzorcev emulzij in permeatov iz industrijske čistilne naprave smo obratovali tudi v laboratoriju z dvema pilotnima napravama – s keramičnim in polimernim membranskim modulom – in sicer z 1, 2 in 4 % raztopinami Ultra Safe 620 v kislem in alkalnem mediju. Gre za hidravlično olje, ki ga v Hidrii Rotomatiki d.o.o. uporabljajo v proizvodnji in ki je glavni povzročitelj mašenja membran. Ugotovili smo, da so glede samega obratovanja veliko boljše keramične membrane, kjer je bilo prisotno predvsem reverzibilno mašenje membrane, medtem ko je pri polimernih membranah prevladovalo ireverzibilno mašenje membrane, ki zahteva več čiščenja. Analizno delo je obsegalo merjenje fizikalno-kemijskih parametrov: pH, prevodnost, motnost, kemijska potreba po kiskiu, težkohlapne lipofilne snovi, skupne suspendirane in železo, saj smo na podlagi zmanjšanja vsebnosti snovi v permeatih glede na vsebnost v vhodnih emulzijah potrdili višjo učinkovitost keramičnih membran v primerjavi s polimernimi.
Keywords: oljno vodne emulzije, membranska tehnologija, mašenje, polietilen-glikol, učinkovitost
Published: 12.10.2011; Views: 2306; Downloads: 207
.pdf Full text (3,78 MB)

3.
TERMODINAMSKE LASTNOSTI SISTEMA POLIMER/SUPERKRITIČNI FLUID
Tibor Kuna, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je preučevanje termodinamskih lasnosti binarnega sistema polietilen glikol/žveplov heksafluorid, primerjava naših eksperimentalnih rezultatov s podobnimi sistemi in postavitev termodinamskega modela za preiskovani plin. Pri preučevanju termodinamskih lastnosti binarnega sistema nas zanima topnost S ter difuzijski koeficient D plina v talini polimera. V ta namen smo vse eksperimente v avtoklavu izvedli izotermno pri 70°C oz. 90°C in v tlačnem razponu od 100 bar do 250 bar. Zatehtano maso polimera smo vstavili v avtoklav, izpostavili različnim tlakom pri določeni temperaturi ter vzorec izpostavljali približno en dan, da se vpostavi ravnotežje. Naslednji dan smo tlak v avtoklavu znižali na atmosferskega in prenesli vijalo iz avtoklava na tehtnico, kjer smo beležili padanje mase zaradi uhajanja plina iz vzorca. Naredili smo tudi primerjavo naših rezultatov za difuzivnost pri 70°C s podobnim binarnim sistemom polietilen glikol/ogljikov dioksid. Za postavitev termodinamskega modela uporabljenega plina žeplov heksafluorid smo v programu Wolfram Mathematica uporabili Peng-Robinsonovo (PR) enačbo stanja. Z modelom smo prikazali gostoto plina kot funkcijo temperature in tlaka. Glavne ugotovitve diplomskega dela so: Topnost je pri obeh temperaturah naraščala s tlakom, medtem ko ima difuzivnost pri obeh temperaturah podoben trend naraščanja do maksimalne vrednosti, kateri je sledil padec vrednosti D z nadaljnim višanjem tlaka. Primerjava vrednosti D s podobnim sistemom je pokazala primerljiv trend med obema, vendar opazno razliko med vrednostmi posameznih sistemov.
Keywords: polietilen glikol, superkritični žveplov heksafluorid, avtoklav, difuzivnost, topnost
Published: 03.10.2013; Views: 1365; Downloads: 137
.pdf Full text (1,90 MB)

4.
Določanje termodinamskih lastnosti dvofaznih sistemov pri visokih tlakih ob uporabi nekonvencionalnih superkritičnih fluidov
Valentina Špes, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil določiti termodinamske in transportne lastnosti binarnega sistema polietilen glikol (PEG)/propan za dve različni molski masi polietilen glikola: 10 000 g/mol (PEG 10 000) in 35 000 g/mol (PEG 35 000). Določili smo talilno krivuljo s pomočjo modificirane kapilarne metode v visokotlačni optični celici od 0 MPa do 30 MPa in izračunali difuzijske koeficiente z metodo zunanje tehtnice pri 70 °C. Podatke o temperaturah tališč, pridobljenih s kapilarno metodo, smo primerjali s podatki iz literature in dobili podoben trend obnašanja talilne krivulje. Z uporabo različnih superkritičnih fluidov (SCF), lahko spreminjamo potek talilne krivulje. Sistem z ogljikovim dioksidom ima najbolj izrazit temperaturni minimum, medtem ko je temperaturni minimum najmanj izrazit pri uporabi argona, talilna krivulja propana pa se nahaja med talilnima krivuljama za argon in ogljikov dioksid. Difuzijske koeficiente, ki smo jih dobili z metodo zunanje tehtnice, smo prav tako primerjali z literaturo in ugotovili, da molska masa bistveno ne vpliva na vrednost difuzijskega koeficienta, večji vpliv ima tlak. Pri določenem tlaku doseže krivulja difuzijskih koeficientov v odvisnosti od tlaka maksimalno vrednost, razlog za to je, da se pri teh pogojih v vzorcu polimera raztopi maksimalna količina fluida. Primerjali smo tudi difuzijski koeficient v odvisnosti od vrste fluida in ugotovili oz. potrdili, da na vrednost difuzijskega koeficienta vpliva premer kot tudi lastnosti (polarnost, razvejanost itd.) molekule fluida. Ker je molekula ogljikovega dioksida manjša od molekule propana, so bile vrednosti difuzijskih koeficientov sistema z ogljikovim dioksidom večje. Pridobljeni podatki in primerjave so bistvenega pomena za načrtovanje novih, boljših procesov.
Keywords: temperatura tališča, difuzijski koeficient, propan, polietilen glikol, superkritični fluid
Published: 30.10.2015; Views: 563; Downloads: 48
.pdf Full text (3,09 MB)

5.
PREUČEVANJE FIZIKALNO-KEMIJSKIH LASTNOSTI UČINKOVIN S TERMOANALIZNIMI TEHNIKAMI
Elma Mamić, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Z metodami DSC in TGA smo preučevali termične lastnosti paracetamola (PCM) in polietilen glikola (PEG) različnih molskih mas ter njihovih različnih mešanic. Spremljali smo spremembe talilnega pika PCM enostavnih fizikalnih mešanic glede na čisto učinkovino, pripravljenih z mehanskim mešanjem v ahatni tarilnici in pripravljenih na način, da smo stalili mešanice na vodni kopeli, ohladili in posneli na DSC. Primerjali smo vpliv različnih tehnik priprave mešanic na obliko DSC krivulje. Prav tako smo preučevali vpliv hitrosti gretja pri DSC meritvah na temperaturo talilnih pikov PEG. Meritve so bile narejene v atmosferi zraka. Ugotovili smo, da so interakcije med učinkovino in PEG odvisne od sestave mešanic, molske mase PEG in načina priprave mešanic. Prav tako smo spremljali kristaličnost PCM po prvem in drugem segrevanju mešanic.
Keywords: termična analiza, diferenčna dinamična kalorimetrija (DSC), termogravimetrična analiza (TGA), polietilen glikol (PEG), paracetamol (PCM)
Published: 30.10.2015; Views: 1008; Downloads: 111
.pdf Full text (1,66 MB)

6.
TERMODINAMSKE IN TRANSPORTNE LASTNOSTI SISTEMOV POLIMEROV IN BIOLOŠKO AKTIVNIH SPOJIN S SUPERKRITIČNIMI FLUIDI
Nina Trupej, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Zaradi vse večje težnje po razvoju zelenih tehnologij, ki ne obremenjujejo okolja, in postopkov procesiranja materiala, ki ne vsebujejo sledi toksičnih organskih topil, kot je bilo to običajno pri konvencionalnih postopkih, smo se osredotočili na superkritične fluide, ki se v industriji vedno bolj uveljavljajo. Doktorska disertacija je namenjena pridobivanju podatkov o faznih ravnotežjih in topnostih za načrtovanje visokotlačnih procesov, kjer se uporabljajo superkritični fluidi. Proučili smo sisteme polietilen glikola (PEG) z molskimi masami 1 500 g/mol, 4 000 g/mol, 10 000 g/mol, 35 000 g/mol s fluidi argon, propan in žveplovheksafluorid (SF6), vitamin K3/ogljikov dioksid in naftol/ogljikov dioksid. Na podlagi eksperimentov za sisteme PEG/fluid smo ugotovili, da imajo različni fluidi (CO2, propan, SF6, argon) različne termodinamske in transportne lastnosti v binarnem sistemu. Naredili smo obsežno študijo proučevanja topnosti, difuzijskih koeficientov, temperatur tališč, časov desorpcij itd. Vsak fluid ima zaradi svojih edinstvenih lastnosti različen vpliv na binarni sistem PEG/fluid in na lastnosti kot so temperatura tališča, topnost in difuzijski koeficient, zaradi česar lahko npr. pridobivamo tudi produkte z različnimi karakteristikami. Te podatke smo proučili za načrtovanja procesa mikronizacije PEG s procesom PGSS (Particles from Gas Saturated Solutions oz. delci iz raztopin nasičenih s plinom). Ugotovili smo, da je PEG možno mikronizirati s fluidi propan, SF6 in argon pri nižjih tlakih kot s CO2. Mikronizacijo smo izvedli pri pogojih minimalnega tališča PEGa pod tlakom fluida in pri pogojih 328 K in 15 MPa. Poleg tega smo pridobili delce, ki so bolj enakomernih velikosti in pravilnejših krogličastih oblik kot pri mikronizaciji s CO2. Delci, ki so enakomernih oblik in velikosti, so atraktivni za proizvajalce trdnih, praškastih produktov, saj so višje kvalitete. Sistem vitamin K3/CO2 smo proučili pri temperaturah 313 K, 333 K in 353 K in tlakih do 40 MPa ter primerjali z literaturo. Rezultati kažejo, da se topnosti vitamina K3 razlikujejo od podatkov v literaturi, kar pripisujemo uporabi različnih metod vzpostavljanja ravnotežja, vzorčenja in analize. Določili smo tudi parcialne molske volumne, ki so izrazito veliki in negativni pred in v bližini kritične točke, kar kaže na močne interakcije med molekulami topila in topljenca. Z določevanjem parcialnih molskih volumnov lahko sklepamo tudi o pojavu maksimuma topnosti, ki se v primeru topnosti vitamina K3 v CO2 pojavi pri temperaturi 313 K in 333 K. Pri določevanju gostot raztopine vitamina K3 v CO2, smo ugotovili, da so razlike med gostoto binarnega sistema vitamin K3/CO2 in čistega fluida CO2 lahko tudi 100 % ali več. Tališče naftola pod tlakom CO2 ima temperaturni minimum pri tlaku 20 MPa. Topnosti 1-naftola v CO2 pri temperaturah 313 K, 333 K in 353 K so v večini višje od topnosti 2-naftola v CO2. V primerjavi z literaturo so topnosti predstavljene v tem delu višje za faktor 100. Gostote raztopine naftola v CO2 so pri pogojih pod kritično točko višje od gostote čistega CO2, pri višjih tlakih pa so gostote raztopine naftola v CO2 lahko nižje od gostote čistega CO2.
Keywords: superkritični fluid, polietilen glikol, naftol, vitamin K3, topnost, gostota, PGSS
Published: 27.05.2016; Views: 938; Downloads: 134
.pdf Full text (4,99 MB)

7.
RAZVOJ METODE ZA DOLOČEVANJE VISKOZNOSTI SUBSTANC V SISTEMIH S SUPERKRITIČNIMI FLUIDI
Marjan Horvat, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Uporaba superkritičnih fluidov vse bolj narašča. V literaturi najdemo veliko podatkov o obnašanju sistema pri določenih pogojih. Zelo malo pa je podatkov za dvofazne sisteme, ki so zelo pomembni za načrtovanje novih industrijskih postopkov. Tako smo v diplomskem delu preizkusili do sedaj neuporabljeno metodo določanja viskoznosti sistema polietilen glikol/CO2 pri različnih tlakih in z različnimi molskimi masami polietilen glikola ter ugotovili, kako oba dejavnika vplivata na viskoznost sistema. Omenjen sistem PEG/CO2 smo preučevali v tlačnem območju od 10 MPa do 35 MPa, pri konstantni temperaturi 333 K. Ugotovili smo, da se gostota sistema PEG/CO2 obnaša kot funkcija tlaka. Vpliv molske mase je precej manjši. Iz diagramov viskoznost/tlak za različne molske mase polietilen glikola je razvidno, da je zmanjšanje viskoznosti bolj izrazito pri nižjih tlakih.
Keywords: superkritični fluid, ogljikov dioksid, polietilen glikol, viskoznost
Published: 25.10.2016; Views: 830; Downloads: 46
.pdf Full text (4,47 MB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica