Search the digital library catalog

Abstract: Diplomsko delo obravnava problematiko prezadolženosti uslužbencev policije in ugotavlja ali gre pri prezadolženih uslužbencih za večjo stopnjo varnostnega tveganja, kot pri uslužbencih, ki so plačilno sposobni. Po nekaj raziskavah, ki so bile opravljene med slovenskimi policisti se ugotavlja, da je v slovenski policiji stopnja integritete visoka, korupcijska tveganja pa nizka. Vendar kot navaja Calles (2008), smo lahko vsi podvrženi korupcijskemu tveganju, ne glede na to kako visoko je naše etično obnašanje. Navaja, da smo vsi že bili v skušnjavi, ko bi lahko naredili nekaj, za kar smo v naprej vedeli, da ni prav. In s korupcijo je enako. Specifičnost policijskega poklica omogoča, da je ta dnevno izpostavljen korupcijskemu tveganju. V kolikor govorimo o policistu, ki ima osebne finančne težave, je tveganje za korupcijsko ravnanje toliko večje. Namen naloge je bil pridobiti ustrezne podatke od pristojnih službi MNZ in jih ustrezno analizirati ter predstaviti skozi hipoteze diplomske naloge. Podatkov nismo dobili, saj smo od odgovornih prejeli odgovor, da podatkov o prezadolženosti posameznih uslužbencev ne zbirajo in z njimi ne razpolagajo. Osnovni cilj diplomske naloge je predstaviti finančne težave, s katerimi se uslužbenci policije srečujejo predvsem zadnjih nekaj let ter ugotoviti ali policija nad svojimi zaposlenimi vrši potrebno kontrolo – nadzor tudi z vidika finančne prezadolženosti in ali je takšen nadzor ustrezno pravno urejen. Nadalje smo pregledali zakonsko ureditev ter pristojnosti institucij, ki se ukvarjajo z nadzorom, preprečevanjem in odkrivanjem tveganj kaznivih ravnanj uslužbencev policije. Preučili smo par primerov uspešne protikorupcijske dobre prakse in osvetlili vzroke za nastanek finančnih težav. Ugotovili smo da v Sloveniji nimamo ustreznega (varnostnega) finančnega svetovanja za uslužbence, ki se znajdejo v podobnih težavah. Dobro prakso s področja finančnega svetovanja smo našli na Irskem, kjer začetki segajo že v leto 1992. Za konec smo preleteli stavkovne zahteve policijskih sindikatov ter navedli nekaj ukrepov za odpravo oziroma izboljšanje finančno materialnega položaja uslužbencev policije in ukrepov za preprečevanje tovrstnih varnostnih tveganj.
Keywords: policija, policisti, finančne težave, zadolženost, varnostno tveganje, korupcija, diplomske naloge
Published in DKUM: 13.10.2016; Views: 1602; Downloads: 124
Full text (2,03 MB)

Abstract: Kakor v javni upravi, je tudi v policiji ocenjevaje delovne uspešnosti eden izmed najpomembnejših opravil kadrovskega menedžmenta. Pomembnosti ocenjevanja pa se zavedajo tudi delavci, saj je od tega odvisno njihovo napredovanje in posledično tudi višja plača. Skladno z navedenimi dejstvi so na začetku naloge opredeljeni temeljni pojmi, ki se nanašajo na ocenjevanje delovne uspešnosti. V nadaljevanju so prikazane najpogostejše metode in tehnike ocenjevanja delovne uspešnosti. V samem jedru naloge, pa je predstavljena zakonska ureditev ocenjevanja delovne uspešnosti v javni upravi in sicer v obdobju od leta 1994, ko je bila sprejeta prva zakonodaja in vse do danes. Zaradi pomanjkljivosti trenutnega sistema ocenjevanja javnih uslužbencev smo v empiričnem delu specialistične naloge predstavili ocenjevalno tehniko in po strukturiranem postopku izdelali ocenjevalno lestvico »Na vedenje sidrana ocenjevalna lestvica (BARS – Behaviorally Anchored Rating Scales), s katero bo možno oceniti javnega uslužbenca v policiji. Navedeno je bilo tudi namen specialistične naloge in sicer, da se za potrebe ocenjevanja delovne uspešnosti javnega uslužbenca, ki zaseda delovno mesto »policist« na policijski postaji, izdela ocenjevalna lestvica.
Keywords: policija, policijsko delo, policisti, delovna uspešnost, specialistične naloge
Published in DKUM: 05.10.2016; Views: 2579; Downloads: 294
Full text (1,54 MB)

Abstract: Delovna zavzetost je nov koncept upravljanja s človeškimi viri, na katerega gledamo s številnih organizacijskih vidikov. Obravnavamo jo tudi skozi zadovoljstvo zaposlenega, organizacijsko vedenje in motivacijo, kot tudi čustveno, intelektualno in kognitivno predanost organizaciji. Poznamo tri stopnje delovne zavzetosti. Zaposleni so lahko zavzeti, nezavzeti ali aktivno nezavzeti pri svojem delu. Dosedanje raziskave so pokazale, da je večina zaposlenih v različnih tipih organizacij nezavzetih za delo. To so zaposleni, ki naredijo tisto, kar morajo, dela pa ne opravljajo energično in s strastjo, kar je značilno za zavzete zaposlene. Nezavzeti zaposleni v svoje delo vlagajo čas, ki pa ga na delovnem mestu ne preživijo kognitivno in s čustveno predanostjo. Ugotavljanje delovne zavzetosti v organizaciji je pomembno zaradi napovedi dobička in uspešnosti organizacije v prihodnosti. Policija sicer ni organizacija, ki bi stremela k dobičku, vendar je delovna zavzetost zaposlenih v policiji pomembna zaradi zagotavljanja notranje varnosti v državi. Ko govorimo o zaposlenih v slovenski policiji, je njihova delovna zavzetost toliko bolj pomembna, saj kot del Schengenskega območja zagotavljajo varnost tudi v Evropski uniji. Zaradi pomembnosti tega vprašanja smo opravili raziskavo med 739 policisti v Sloveniji, s katerim smo v prvi fazi ugotavljali stanje delovne zavzetosti, v nadaljevanju pa razvili model za krepitev delovne zavzetosti zaposlenih v slovenski Policiji. Delovno zavzetost smo merili z Gallupovim vprašalnikom Q12 in jo v nadaljevanju pojasnjevali z dvema faktorjema: Skrb za razvoj zaposlenega in Pogoji za učinkovito delo. Ugotovili smo, da na Skrb za razvoj zaposlenega statistično značilno in pozitivno vpliva Socialna opora nadrejenih, samoučinkovitost v obliki Posrednih izkušenj, Čustvenega stanja in Lastnih izkušenj. Statistično značilen in negativen vpliv pa imajo Cinizem do nadrejenih, Cinizem do skupnosti in Socialno spodkopavanje nadrejenih v javnosti. Za drugi faktor Pogoji za učinkovito delo, s katerim smo prav tako pojasnjevali delovno zavzetost, smo ugotovili, da statistično značilno in pozitivno vpliva samoučinkovitost v obliki Čustvenega stanja in Lastnih izkušenj, statistično značilen in negativen vpliv pa imata Cinizem do nadrejenih in Normativni cinizem. Glede na te in druge ugotovitve smo podali določene predloge za prakso. Na področju vodenja priporočamo vzpostavitev večje interakcije med policisti in njihovimi vodji. Izogibati se je treba načinu vodenja v obliki socialnega spodkopavanja. Na področju delovno pravnih zadev priporočamo ureditev statusa policistom, ki so zaposleni za določen čas, in policistom, ki opravljajo zahtevnejša dela v nižjih nazivih, kot jih določa sistemizacija delovnih mest. Prav tako svetujemo zaposlovanje policistov, ki imajo dejansko bivališče bližje delovnemu mestu. Zaradi Cinizma do pravne države priporočamo vzpostavitev sistema medsebojnega obveščanja policije, tožilstva in sodišča. Svetujemo pa tudi vzpostavitev kariernega sistema, ki bo služil trajnostnemu razvoju policije. Iz operativnega vidika je treba vzpostaviti profesionalizacijo policije tako, da se bo čim več policistov ukvarjalo z ozkim področjem dela. Prav tako svetujemo boljše vključevanje policistk v skupnost in večje zagotavljanje čustvene opore policistom v stresnih situacijah. Predlagamo tudi nadaljevanje procesa zvišanja ravni izobrazbe policistov ter zagotavljanje specialističnega usposabljanja in okrepitev mentorstva mlajšim policistom.
Keywords: policija, policisti, zaposleni, delovna zavzetost, samoučinkovitost, cinizem, spodkopavanje, socialna opora, Slovenija, doktorske disertacije
Published in DKUM: 13.04.2016; Views: 3911; Downloads: 534
Full text (5,57 MB)

Abstract: Diplomsko delo se ukvarja z delovnikom slovenskega policista. Delo je teoretično in je nastalo s pomočjo strokovnih virov, ki obravnavajo izbrano temo. Diplomsko delo predstavlja organiziranost slovenske policije in normativno-pravno ureditev dela policije. Predstavljeni so tudi trendi na področju policijske dejavnosti, in sicer pluralizacija, akademizacija, evropeizacija in razvoj policijskega dela v skupnosti. Najpomembnejši del naloge pa je predstavitev sprememb policijskega dela v zadnjih 30 letih. Policija je organ v sestavi ministrstva za notranje zadeve in jo sestavljajo Generalna policijska uprava, policijske uprave in policijske postaje. Policijo vodi generalni direktor, ki je odgovoren ministru. Policijsko upravo vodi direktor policije, policijsko postajo pa komandir. Policija opravlja naloge v skladu z zakoni. Pred veljavo Zakona o nalogah in pooblastilih policije ter Zakona o organiziranosti in delu v policiji je policija delovala po Zakonu o policiji, ki je prenehal veljati. Zakon o nalogah in pooblastilih navaja naloge policije, Zakon o organiziranosti in delu policije pa usmerja delo med ministrstvom za notranje zadeve in policijo. V zadnjih letih se je na področju policijske dejavnosti veliko spremenilo. Pluralizacija je proces, kjer policistom pri delu pomagajo druge institucije, kot so carina, zasebni detektivi, občinska redarstva itd. Omenili smo tudi akademizacijo, ker smo ugotovili, da je policija zvišala izobraževalno raven za policijsko delo ter s tem okrepila raziskovalno dejavnost. Za izobraževanje in usposobljenost policistov skrbi Policijska akademija. Center za raziskovanje ter socialne veščine skrbi za sodelovanje policije z drugimi izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami. Policisti pri svojem delu sodelujejo tudi s telesi Sveta Evropske unije, z Evropsko komisijo in mednarodnimi organizacijami, kar zajema pojem evropeizacija policijske dejavnosti. V poglavju o spremembah policijske dejavnosti v zadnjih 30 letih smo podrobneje primerjali naloge miličnikov z nalogami, ki jih imajo današnji policisti. Ugotovili smo, da slovenski policisti še opravljajo nekatere naloge nekdanjih miličnikov, nekaj nalog pa opravljajo druge institucije ali pa policija na drugačne načine kot v preteklosti.
Keywords: policija, policisti, organiziranost, delovnik, pravna ureditev, zgodovinski pregled, Slovenija, diplomske naloge
Published in DKUM: 23.10.2015; Views: 3109; Downloads: 398
Full text (440,02 KB)

Abstract: Operativno-komunikacijski center policijske uprave (v nadaljevanju OKC PU) je najmlajša operativna služba v policiji, s katero država zagotavlja državljanom javno varnost. Na svoji interventni telefonski številki 113 v vseh OKC PU klice sprejemajo in evidentirajo policisti OKC PU. Slednji takoj po sprejetem klicu poskrbijo za napotitev policistov in izvedbo prvih varnostnih ukrepov na kraju dogodka (Gradišnik in Ristič, 2012). Diplomsko delo obravnava kakovost napotitve policistov na interventne dogodke s strani operativno-komunikacijskega centra policijske uprave Ljubljana (v nadaljevanju OKC PU LJ). Ker nas je zanimala kakovost napotitve policistov na interventne dogodke s strani OKC PU LJ, smo opravili empirično raziskavo med 93 policisti na desetih policijskih postajah policijske uprave Ljubljana (v nadaljevanju PP PU LJ). S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotavljali, ali policisti PU LJ ocenjujejo, da ob napotitvi na interventni dogodek s strani OKC PU LJ dobijo dovolj potrebnih podatkov o lokaciji dogodka in o morebitni nevarnosti na terenu. Prav tako smo želeli ugotoviti, kakšen je odnos OKC PU LJ do policistov PU LJ in kakšna je njihova odzivnost. Na podlagi rezultatov anketnega vprašalnika smo ugotovili, da so anketirani policisti najbolj zadovoljni z odzivnostjo OKC PU LJ, sledi (padajoče) seznanitev z lokacijo interventnega dogodka, nato še odnos OKC PU LJ in nazadnje seznanitev s potencialnimi nevarnostmi na kraju interveniranja. Visoke ocene trditev s strani anketiranih policistov kažejo na uspešno in strokovno delo OKC PU LJ ter posledično na kakovostno napotitev policistov na interventne dogodke. Ugotovili smo tudi, da je potrebno postopke, ki jih pri napotitvi in dodelitvi nalog napotenim policistom izvaja OKC PU LJ, razumeti celovito, saj so si med seboj soodvisno povezani.
Keywords: policija, policijsko delo, operativno-komunikacijski centri, OKC, interventni klic, interventni dogodki, policisti, PU Ljubljana, stališča, diplomske naloge
Published in DKUM: 13.10.2015; Views: 2157; Downloads: 206
Full text (1,16 MB)