Search the digital library catalog

Abstract: V diplomskem delu sem se osredotočil na stike policistov s smrtjo in smrtno nevarnostjo, kakšne posledice lahko ti stiki pustijo na posameznikih, na koga se prizadeti policisti lahko obrnejo v stiskah ter kakšni načini in metode so uporabljeni za lajšanje teh posledic. Policisti se v svoji karieri srečujejo s številnimi travmatičnimi dogodki, ki vključujejo neposredno ali posredno izpostavljenost smrti. Policijska kultura in širša javnost od njih pričakujeta čustveno odpornost in neomajnost, vendar se negativni občutki in travme, ki jih doživljajo, kopičijo ter lahko vplivajo na njihovo delovanje in splošno počutje. Ko so policisti osebno vpleteni v travmatične dogodke, je možnost za skrite in potlačene težave vedno prisotna. Neobdelane travme lahko privedejo do posttravmatske stresne motnje, samomorilnih misli ali zlorabe drog in alkohola. Kljub temu je v policijskih vrstah prisotna stigmatizacija duševnega zdravja, kar policiste posledično odvrača od iskanja psihološke pomoči. Za preprečevanje in obvladovanje teh težav je ključna pravočasna in individualno prilagojena pomoč. Ta se začne s primarno preventivo, ki se odraža na način izobraževanja pred dogodkom, da so ljudje bolje pripravljeni na krizno situacijo. Sekundarna preventiva (pogosto prepletena s primarno) je usmerjena v preprečevanje razvoja prilagoditvenih težav pri ljudeh, ki so bili izpostavljeni travmatskim dogodkom. Kot približek h kurativi se šteje terciarna preventiva, ki zajema psihoterapijo prizadetega policista. Pomoč nudijo psihologi, zaposleni v policiji ali ministrstvu za notranje zadeve, podporo policisti lahko iščejo tudi pri policijskih zaupnikih, ki imajo veliko operativnih izkušenj, dober ugled in spoštovanje pri drugih policistih
Keywords: policisti, smrt, soočenje s smrtjo, smrtna nevarnost, travme, pomoč, diplomske naloge
Published in DKUM: 29.09.2023; Views: 141; Downloads: 23
Full text (682,77 KB)

Abstract: V zaključnem delu bomo opisali nastanek in začetek širjenja bolezni Covid-19, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2. Pri tem bomo raziskali simptome in način širjenja virusa, ter posledice, s katerimi se soočamo še danes. Ob razglasitvi pandemije Covid-19 marca 2020, je zaradi hitrega širjenja okužb po svetu v veljavo stopilo več omejevalnih ukrepov. Najpogosteje je bila to karantena oz. izolacija, uporaba zaščitne maske in razkužila. Z njimi so si države prizadevale omejiti število okuženih, vendar so ti ukrepi na ljudi delovali negativno, zlasti na njihovo duševno zdravje. Med najbolj prizadetimi v času pandemije so se znašli delavci, ki so kljub vsemu, svoje delo opravljali na prvi liniji. Poleg zdravstvenih delavcev, so se tam znašli zaposleni v policiji, katere so doletele še dodatne zadolžitve. Slednje so pripomogle k že tako tveganemu in nepredvidljivemu poklicu, zato je pri zaposlenih prihajalo do več težav z duševnim zdravjem. Za doseganje normalnega delovanja, razvijanja in ustvarjanja interakcij v svetu je duševno zdravje tisto, s katerim nam je le-to omogočeno. V sklopu tega, se bomo osredotočili na duševno zdravje zaposlenih v policiji ter kako se je to spremenilo v času pandemije Covid-19. V njihovo delovno okolje je virus prinesel spremembe, opisali bomo, na kaj je vplival in kako se je to odražalo na njihovem duševnem zdravju. Duševne motnje, s katerimi se v policiji najpogosteje srečujejo so stres, posttravmatska motnja, izgorelost in depresija. Ker se je v času okužb duševno zdravje zaposlenih poslabšalo, se bomo osredotočili na to, kako je k celotnemu razvoju sprememb duševnega zdravja pripomogla pandemija Covid-19.
Keywords: duševno zdravje, policisti, COVID-19, diplomske naloge
Published in DKUM: 22.09.2023; Views: 135; Downloads: 14
Full text (1,50 MB)

Abstract: Stres in izgorelost se v današnjem času pogosteje pojavljata tako med posamezniki kot tudi v poklicnem svetu. Za enega izmed bolj stresnih poklicev velja policijski poklic. Z opravljanjem številnih nalog se policisti izpostavljajo nevarnim in nepredvidljivim situacijam, zato so posledično bolj podvrženi stresu in v primeru neustreznega zdravljenja se lahko razvije izgorelost. Izgorelost je stanje telesne, duševne in čustvene izčrpanosti, ki je posledica dolgotrajnega stresa. Nastane zaradi preobremenjenega dela, nesposobnosti doseči želene rezultate oziroma kadar posameznik ni zmožen slediti delovnim zahtevam. Zaradi tega je ključnega pomena pravočasno odkrivanje oziroma ugotavljanje odstopanj pri vsakem zaposlenem. Nezmožnost obvladovanja lastnih občutkov ima lahko na dolgi rok večjo škodo, zato se v policiji zavzemajo za razne delavnice in psihološko podporo policistom. V primeru neustreznega zdravljenja se lahko razvije PTSM, kateri lahko sledi zloraba alkohola in drog. V obdobju koronavirusa, ki je Slovenijo doletel leta 2020, so v večji meri nadzorni varnostni organi morali opravljati terensko delo in tako niso imeli možnosti dela od doma. Policisti so v času epidemije koronavirusa poleg vsakdanjega rutinskega dela morali upoštevati dodatne ukrepe za uspešno zajezitev okužbe. Ti so se v zelo kratkem času neprestano spreminjali. Delo v tem času je za policiste pomenilo večji obseg dela na terenu in posledično večjo dovzetnost za okužbo s covidom-19. Med tem časom je bila ključnega pomena tudi komunikacija z ljudmi, saj so bili zaradi stanja in ukrepov v državi nerazumevajoči. V zaključnem delu smo s pomočjo pregleda literature predstavili še ostale posledice stresa in izgorelosti pred časom epidemije. Prav tako smo se osredotočili na posledice izgorelosti in kako se le te kažejo v zasebnem življenju. Da bi ugotovili obremenjenost z delom v času epidemije in okoliščine, ki privedejo do izgorelosti, smo opravili intervju z dvema policistoma iz Policijske postaje Ljubljana Center.  
Keywords: policisti, izgorelost, stres, COVID-19, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.06.2023; Views: 492; Downloads: 95
Full text (1,44 MB)

Abstract: Diplomsko delo prikazuje stališče javnosti, občanov in občank, do žensk v policiji, ki se še vedno srečujejo z vrsto težav pri vključevanju v policijske vrste. Ena od težav je pomanjkanje spoštovanja pri strankah v postopku, kar dodatno otežuje opravljanje policijskega dela. Status žensk po svetu se izboljšuje, vendar so te še vedno podvržene mnogim oviram pri doseganju svojih ciljev, predvsem na področju dela in zaposlovanja v poklicih, ki so jih v preteklosti opravljali pretežno moški. Eden takšnih je tudi poklic policista, ki je eden izmed najbolj obremenjujočih, nevarnih in stresnih poklicev, predvsem pa tradicionalno značilen kot poklic, kjer sta potrebni velika fizična moč in sposobnost. Že zaradi tega so ženske kot nežnejši in šibkejši spol v osnovi neprimerne za opravljanje tipičnega policijskega dela, pa vendar so se v preteklosti na teh delovnih mestih izkazale kot izjemno uspešne. Pri tem so s svojimi poglobljenimi komunikacijskimi sposobnostmi in pomirjujočo prisotnostjo v konfliktnih situacijah z deviantnimi posamezniki svoje delo opravile brez uporabe fizične sile v nasprotju z moškimi kolegi. Z omenjenim so pomembno prispevale k spreminjanju prej tipično »paravojaškega« sloga policijskega dela, ki se vse bolj usmerja v koncept v skupnost usmerjenega dela, pri čemer je izrazito odločilnega pomena dobro sodelovanje s skupnostjo. Kljub odpravi diskriminacije na podlagi spola in prepoznavanju žensk na področju policijskega dela kot pomembnih in potrebnih pa se te pri opravljanju svojega dela še vedno srečujejo s premagovanjem ovir, ki so predvsem posledica stereotipov. Raziskava med občani in občankami razkriva, da 81 % anketirancev žensk ne vidi kot manj primernih za opravljanje policijskega dela kot moških, hkrati pa 73 % anketirancev meni, da je glavna ovira za policistke pri opravljanju njihovega dela pomanjkanje podpore pri strankah (občanih) v postopku. Na mestu je torej vprašanje, ali občani ženske zares vidijo kot enakovredne moškim v policijskih vrstah ali je to zgolj posledica družbenega pritiska, ki narekuje enakost moških in žensk. Pomembno je prepoznavanje tako moških kot ženskih lastnosti, ki jih policistke in policisti kot posamezniki prispevajo za doseganje višje kakovosti opravljanja policijskega dela, pri tem pa mora ostati glavno vodilo enakopravnost na področju zaposlovanja, napredovanja in opravljanja dela.
Keywords: policija, policisti, policistke, javnost, stališča, diplomske naloge
Published in DKUM: 05.01.2022; Views: 595; Downloads: 92
Full text (1,36 MB)

Abstract: Delovno uspešni zaposleni predstavljajo temelj za uspešno in učinkovito delovanje organizacij, saj izpolnjevanje zahtevanih delovnih zadolžitev omogoča uresničevanje organizacijskih ciljev. Spodbujanje delovne uspešnosti in kakovosti dela je v zavodih za prestajanje kazni zapora še posebej pomembno, saj so pravosodni policisti ključni akterji zagotavljanja reda in varnosti v zaporih ter legitimnosti zaporskega sistema. Pregled literature kaže, da je potrebno izboljšati razumevanje vzročnih povezav med organizacijskimi in delovnimi dejavniki ter delovno uspešnostjo zaposlenih v zaporih. Prav tako pretekle penološke raziskave še niso proučevale uspešnosti pravosodnih policistov pri opravljanju delovnih nalog kot specifične dimenzije delovne uspešnosti. Namen magistrskega dela je bil zato proučiti vlogo organizacijskih in delovnih dejavnikov ter odnosov glede dela z delovno uspešnostjo pravosodnih policistov v Sloveniji. Skladno s tem je bila izvedena kvantitativna raziskava v obliki ankete, v kateri je sodelovalo 36,8 % (N = 201) vseh pravosodnih policistov, zaposlenih v zavodih za prestajanje kazni zapora v Sloveniji. Rezultati opisne statistike so pokazali, da so anketirani pravosodni policiti zelo visoko ocenili lastno delovno uspešnost ter zadovoljstvo z delom, medtem ko izražajo relativno nevtralno vpetost v delo. Prav tako ne poročajo o visokem stresu na delovnem mestu in so pozitivno opredeljeni do pravičnosti organizacije, kljub temu pa delo zaznavajo kot nevarno. Rezultati regresijskih analiz so pokazali, da na samoporočano delovno uspešnost vpliva zadovoljstvo z delom, ne pa tudi vpetost v delo. Pri tem na zadovoljstvo in vpetost nadalje vplivata tako zaznana organizacijska pravičnost in nevarnost pri delu, stres na delovnem mestu pa vpliva zgolj na zadovoljstvo z delom. Rezultati raziskave so primarno uporabni za vodstvene kadre v zavodih za prestajanje kazni zapora, saj dajejo vpogled v stališča zaposlenih glede dela in dejavnike, ki vplivajo na njihovo delovno uspešnost, na podlagi česar se lahko načrtujejo morebitne izboljšave. Prav tako so rezultati uporabni za nadaljnje raziskave uspešnosti v varnostnih organizacijah nasploh.
Keywords: pravosodje, pravosodni policisti, zavodi za prestajanje kazni zapora, delovna uspešnost, magistrska dela
Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 863; Downloads: 135
Full text (1,74 MB)