1. Vpliv pomanjkanja kadrov na delo policistov zaposlenih na policijskih postajah policijske uprave celjeTanja Anželak, 2021, undergraduate thesis Abstract: Kadrovska podhranjenost v policiji je aktualna tema že zadnjih deset let. Za to obstaja več razlogov. Eden izmed glavnih je zagotovo ukinitev šolanja med letoma 2010 in 2015 ter zmanjšanje dovoljenega števila zaposlenih med letoma 2007 in 2017. Pomanjkanje kadrov v policiji vpliva na delo policistov, predvsem uniformiranih policistov, ki delajo na terenu. Cilj diplomske naloge je bil raziskati vpliv pomanjkanja kadrov na delo uniformiranih policistov, zaposlenih na PP PU Celje, ki delajo na terenu. Rezultati raziskave so pokazali, da so uniformirani policisti, ki delajo na terenu, seznanjeni z vzroki in posledicami pomanjkanja kadrov, kar čutijo tudi pri svojem delu, saj se z njimi srečajo vsaj enkrat na pol leta. Največji vpliv pa se kaže v zasebnem oziroma družinskem življenju policistov. Zaradi omenjenega predlagamo, da bi se uvedel stalni urnik dela in seznanitev z okvirnim delovnim razporedom 30 dni vnaprej.
Keywords: policija, policisti, kadri, delo
Published: 26.09.2021; Views: 97; Downloads: 14
 Full text (1,30 MB) |
2. Napadi na pravosodne policisteMineja Vršič, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo analizirali napade na pravosodne policiste in policiste med letoma 2015 in 2018. Ugotovljeno je bilo, da s povečanjem kadra pravosodnih policistov ne bi bilo mogoče preprečiti napadov, saj so ti del dogajanja v zavodih ne glede na število zaposlenih. Ugotovili smo, da imajo pravosodni policisti dovolj pooblastil za ustrezno odzivanje v primeru napada, pri čemer pa so dolžni spoštovati temeljne človekove pravice in svoboščine in v poročilu o napadu tudi upravičiti uporabljena prisilna sredstva. Z analizo napadov na pravosodne policiste v 2019 smo ugotovili, da so se vsi napadi zgodili v zavodih, kjer zaporno kazen prestajajo le moški. Tako smo potrdili hipotezo, da je število napadov na pravosodne policiste v zavodih, kjer kazen prestajajo le moški zaporniki, večje, kot v zavodih, kjer kazen prestajajo moški in ženske ali le ženske. S primerjavo napadov na pravosodne policiste in policiste je bilo ugotovljeno, da je število napadov na pravosodne policiste bistveno manjše, kar je najverjetneje posledica bistveno manjšega števila zaposlenih pravosodnih policistov. S pregledom medijskih poročil o napadih na pravosodne policiste smo ugotovili, da se o njih redno in dosledno poroča. Za rešitev obravnavane problematike je bila predlagana širitev kadra pravosodnih policistov in sistem delavnic, ki bi pripomogle k spoštovanju pravosodnih policistov s strani zapornikov.
Keywords: diplomske naloge, Uradne osebe, pravosodni policisti, policisti, napadi, zapori, nacionalno varnostni sistem
Published: 14.04.2021; Views: 160; Downloads: 0 |
3. Delovanje specialnih policijskih enot - primerjava slovenske, španske in portugalske specialne enote policijeUla Moškerc, 2020, undergraduate thesis Abstract: Zaradi razmaha terorizma in najtežjih oblik kriminalitete so države ustanovile policijske specialne enote. Pripadniki enot so dobro usposobljeni in ustrezno opremljeni, da lahko delujejo v situacijah in nalogah, ki pomenijo visoko tveganje tako za udeležence kot tudi za njih same. V diplomskem delu so predstavljene slovenska Specialna enota (SE), španska specialna enota (GEO) in portugalska specialna enota (GOE). Opisan je njihov nastanek oziroma zgodovina, naloge, organizacijska sestava, selekcijski postopek, usposabljanje, pripadniki enot (specialci) in oprema, ki jo uporabljajo pri svojem delu. Primerjalna analiza treh specialnih enot pokaže, da so si v nekaterih značilnostih med seboj zelo podobne. Glavna podobnost je, da so se vse tri enote razvile kot posledica terorističnih dejanj in da je njihova primarna naloga protiteroristično delovanje. Podobne so tudi ostale naloge, ki jih opravljajo pripadniki, ter selekcijski postopek in usposabljanje. K temu deloma prispeva tudi dejstvo, da so tako slovenska, španska kot tudi portugalska specialna enota članice mednarodnega združenja protiterorističnih enot Atlas in da tesno sodelujejo tudi z ostalimi enotami po svetu. Med seboj se razlikujejo predvsem v organizacijski sestavi in tudi opremi, ki jo premorejo tako za operacije in naloge, ki jih opravljajo, kot tudi za opremljanje specialcev.
Keywords: diplomske naloge, specialna enota policije, policisti specialci, protiteroristično delovanje, usposabljanje
Published: 11.09.2020; Views: 338; Downloads: 82
Full text (1,07 MB) |
4. Primerjava nacionalne poklicne kvalifikacije vojaka in policista v smislu 37. a člena Zakona o obrambiNicole Ivanič Janičić, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu predstavljamo primerjavo nacionalne poklicne kvalifikacije vojaka in policista. Sodelovanje Slovenske vojske in slovenske policije ni nič tujega, leta 2015 pa je sodelovanje postalo še tesnejše. Migrantsko-begunski prehod čez južno mejo Slovenije je Vlado Republike Slovenije in Državni zbor Republike Slovenije prisilil, da premislita o zapisanem v 37. členu Zakona o obrambi, in sicer da pripadniki Slovenske vojske pri opravljanju nalog, ki jih opravljajo v sodelovanju s Policijo, pri varovanju državne meje nimajo policijskih pooblastil. Tako je državni zbor 21. 10. 2015 sprejel Zakon o dopolnitvi Zakona o obrambi, s katerim so pripadniki Slovenske vojske dobili nova izjemna pooblastila vojske. Vojaki Slovenske vojske tako lahko ob uveljavitvi sklepa o izvajanju izjemnih pooblastil vojske v sodelovanju s Policijo opozarjajo, napotujejo, začasno omejujejo gibanje oseb in sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic.
Namen primerjave nacionalnega poklicnega standarda vojaka in policista je bil ugotoviti, ali so vojaki Slovenske vojske usposobljeni za izvajanje izjemnih pooblastil vojske, ki v osnovi veljajo za policiste slovenske policije.
Rezultati primerjave so pokazali, da med poklicnima standardoma vojaka in policista obstajajo razlike in to na najbolj pomembnem področju operativnega dela. Razlike med standardoma kažejo na to, da vojaki Slovenske vojske niso usposobljeni za izvajanje pooblastil, ki v osnovi veljajo za policiste, čeprav jih potrebujejo za pomoč Policiji pri širšem varovanju državne meje.
Keywords: diplomske naloge, vojaki, policisti, nacionalna poklicna kvalifikacija, Zakona o obrambi
Published: 07.09.2020; Views: 166; Downloads: 24
Full text (1,63 MB) |
5. Stres pri policistih in koriščenje interventne psihološke pomočiKatja Pleško, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu sem raziskala kako in v kolikšni meri stres vpliva na policiste. S stresnimi situacijami se v današnjih časih srečujemo na vsakem koraku. Policisti so zaradi napornega, nepredvidljivega in večkrat nevarnega dela stresu izpostavljeni še toliko bolj. Stalna izpostavljenost stresnim situacijam lahko posledično privede do raznih obolenj, nezadovoljstva, uživanja prepovedanih substanc ali celo do (poskusa) samomora. Zato je pomembno, da se policisti znajo soočati in premagovati stres, saj lahko le tako v popolnosti opravljajo svoje dolžnosti. V primeru travmatičnih dogodkov pa je uslužbencem policije na voljo 24-urna interventna psihološka pomoč z namenom, da se policistu nudi ustrezno podporo, ki jo v danem trenutku potrebuje. Med raziskovanjem pa sem prišla do ugotovitve, da le peščica policistov dejansko izkorišča psihološko pomoč, pa čeprav je le ta namenjena vsem uslužbencem policije, vsakodnevno, vse dni v letu.
Na začetku diplomskega dela so opisani cilji, hipoteze in metode raziskovanja. Po uvodnem delu sledi opis poklica policista, njihove naloge in kriteriji za zaposlitev. Nato je podrobneje opisan stres in njegova sestava. Večino diplomske naloge pa smo se osredotočali na posledice stresa na splošno in kako se kažejo posledice stresa pri policistih. Osredotočili smo se tudi na interventno psihološko pomoč v Sloveniji in njeno delovanje. Na koncu sledi še razprava in zaključek.
Keywords: diplomske naloge, stres, policisti, interventna psihološka pomoč
Published: 09.06.2020; Views: 271; Downloads: 56
Full text (1,12 MB) |
6. Sodelovanje intervencijskih služb ob prometnih nesrečah v Občini DomžaleKaja Rožič, 2020, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava sodelovanje intervencijskih služb – gasilcev, policistov in nujne medicinske pomoči – ob prometnih nesrečah. Na območju Občine Domžale med intervencijske službe spadajo Center za zaščito in reševanje Domžale, Policijska postaja Domžale in Zdravstveni dom Domžale. Naloge vseh treh služb se namreč na intervenciji močno prepletajo, vse pa imajo isti cilj, ki jim ga lahko uspe doseči le z dobro usklajenostjo in sodelovanjem, pri čemer so jim lahko v pomoč skupna usposabljanja in vaje. Namen diplomskega dela je predstaviti način sodelovanja med službami na intervencijah, preučiti, kako dobro določena služba pozna svoje delo ter delo ostalih dveh služb in kakšno je njihovo medsebojno razumevanje. Z deskriptivno metodo so utemeljeni temeljni pojmi in naloge posamezne intervencijske službe ob nesreči: koga je v primeru prometne nesreče treba najprej poklicati, katere naloge pokriva točno določena intervencijska služba, kako poteka sama intervencija (kdo običajno na kraj pride prvi, kdo intervencijo vodi) ter kako se naloge med seboj prepletajo. S pomočjo štirih raziskovalnih vprašanj je raziskano, kako pogosto potekajo medagencijske vaje in izobraževanja, kako poteka vodenje intervencij, kakšen je pomen analiziranja prometnih nesreč ter kakšni so procesi reševanja težav, do katerih prihaja pri sodelovanju med intervencijskimi službami.
Keywords: diplomske naloge, intervencija, prometna nesreča, gasilci, policisti, nujna medicinska pomoč
Published: 05.05.2020; Views: 600; Downloads: 83
Full text (959,74 KB) |
7. Pregon kaznivih dejanj policistov in njihova zavzetost za delo v času postopka in po njemDavid Smolej, Vinko Gorenak, 2014, original scientific article Abstract: Namen prispevka:
Posebni oddelek obravnava vsa kazniva dejanja, ki so jih osumljeni policisti v Republiki Sloveniji. Namen in cilj tega prispevka je ugotoviti, kako zavzeto policisti opravljajo policijsko delo v času, ko so v postopku in v času po končanem postopku na posebnem oddelku.
Metode:
Uporabili smo neeksperimentalno raziskovanje, metoda dela je bila terenska študija, raziskovalna tehnika pa vprašalnik. Zbrane podatke smo nato v programu SPSS obdelali s pomočjo opisne statistike, faktorske analize, diskriminantne analize in Pearsonovega korelacijskega koeficienta.
Ugotovitve:
Ugotovili smo, da policisti rahlo podpovprečno zavzeto opravljajo naloge v času postopka na posebnem oddelku in po njem. Te zavzetosti policistov pri opravljanju nalog nismo mogli primerjati s splošno zavzetostjo policistov pri opravljanju nalog, ker takih raziskav v Republiki Sloveniji še ni bilo.
Omejitve/uporabnost raziskave
Prispevek je omejen na območje Republike Slovenije, kjer velja posebna urejenost pregona kaznivih dejanj policistov in kjer je bila opravljena raziskava. Raziskava je uporabna za izhodišče nadaljnjega raziskovanja tega področja.
Praktična uporabnost:
Prispevek je praktično uporaben za policijski menedžment, saj se je zaradi manjše zavzetosti za delo policistov v času postopka na posebnem oddelku treba odzvati z določenimi ukrepi.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek je prvi, ki obravnava zavzetost policistov med postopkom na posebnem oddelku. Zaradi aktualnih pogovorov o urejenosti pregona kaznivih dejanj policistov je pomembnost prispevka v tem, da pojasnjuje posledice, ki nastanejo ob obravnavi policistov na posebnem oddelku.
Keywords: policija, policisti, osumljeni policisti, kazniva dejanja, osebna zavzetost
Published: 29.04.2020; Views: 220; Downloads: 21
Full text (349,67 KB)
This document has many files! More...
|
8. Viri ogrožanja varnosti policistov pri njihovem deluManja Konkolič, Leon Vedenik, Branko Lobnikar, 2016, original scientific article Abstract: Namen prispevka:
V prispevku bomo opredelili in proučevali dejavnike ter vire ogrožanja varnosti, s katerimi se srečujejo policisti pri svojem delu in pojasnili tveganja ter škodljivosti in nevarnosti pri njihovem delu. Analizirali bomo percepcijo virov ogrožanja varnosti policistov pri njihovem delu.
Metode:
Empirična raziskava o percepciji virov ogrožanja varnosti policistov pri njihovem delu je bila opravljena leta 2014 na populaciji policistov in policistk v Republiki Sloveniji. V reprezentativni vzorec je bilo zajetih 181 policistov in policistk z vseh osmih policijskih uprav. Dojemanje ogroženosti na delovnem mestu smo merili s pomočjo 5-stopenjske Likertove lestvice.
Ugotovitve:
Rezultati raziskave kažejo, da se policisti in policistke počutijo ogrožene na delovnem mestu. Največjo skrb namenjajo predvsem okužbam pri delu, slabemu medsebojnemu odnosu znotraj delovnega mesta ter nevarnostim v zvezi z delovnimi prostori.
Omejitve/uporabnost raziskave
Raziskava je bila opravljena na reprezentativnem vzorcu, ki je dovolj velik, da lahko posplošimo na celotno populacijo.
Praktična uporabnost:
Rezultati so uporabni pri nadaljnji oziroma ponovni reviziji Izjave o varnosti z oceno tveganja v Ministrstvu za notranje zadeve ter celovitem varnostnem menedžmentu in varnostni politiki na delovnem mestu policista.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Do sedaj še ni bilo opravljenih veliko raziskav med zaposlenimi policisti in policistkami v Republiki Sloveniji, ki bi v celoti zajele vire ogrožanja pri njihovem delu.
Keywords: policija, policisti, varnost in zdravje pri delu, nevarnosti, škodljivosti
Published: 20.04.2020; Views: 286; Downloads: 43
Full text (356,41 KB)
This document has many files! More...
|
9. Usposabljanje na Policijski upravi MariborAleksander Lubej, Petra Šparl, Anja Žnidaršič, Eva Jereb, 2015, original scientific article Abstract: Namen prispevka:
Namen prispevka je predstaviti organiziranost usposabljanja slovenskih policistov in podati rezultate raziskave o ustreznosti usposabljanja ter o prilagojenosti usposabljanj razmeram in spremembam v družbi. V prispevku je prikazano, kako se usposabljanja izvajajo v praksi in kakšno je mnenje zaposlenih na Policijski upravi Maribor o sistemu usposabljanja. Na koncu so podani tudi predlogi izboljšav obstoječega stanja.
Metode:
Empirična raziskava o mnenju policistov o sistemu usposabljanja je bila opravljena v letu 2014 na vzorcu 328 policistov Policijske uprave Maribor. Kvantitativna analiza pridobljenih podatkov je bila izvedena s pomočjo programskega paketa SPSS. Na koncu so bili podani odgovori na raziskovalna vprašanja.
Ugotovitve:
Rezultati raziskave so pokazali, da so policisti motivirani za usposabljanja, da si želijo več usposabljanj in da menijo, da jim usposabljanja pomagajo pri opravljanju dela. Potrjena je bila domneva, da se policisti določenih usposabljanj ne morejo udeležiti, kljub želji, kar nakazuje, da usposabljanja v policiji niso najbolj ustrezno načrtovana.
Omejitve/uporabnost raziskave
Raziskava je bila opravljena na dovolj velikem in reprezentativnem vzorcu policistov, da lahko rezultate posplošimo na celotno populacijo Policijske uprave Maribor. Da bi dobili pregled nad problematiko za celo Slovenijo, bi bilo smiselno raziskavo opraviti na več policijskih upravah v Sloveniji.
Praktična uporabnost:
Ugotovitve raziskave so uporabne pri načrtovanju usposabljanj v policiji. Na podlagi podanih ugotovitev bi bilo smiselno prilagoditi sistem usposabljanja. Več pozornosti bi bilo potrebno posvetiti tako ugotavljanju potreb po usposabljanjih kot tudi sami izvedbi usposabljanj.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek predstavlja ugotovitve raziskave o zadovoljstvu policistov s sistemom usposabljanja in njihovem mnenju o uporabnosti v praksi in s tem nadgrajuje dosedanja znanja s tega področja.
Keywords: usposabljanje, policija, policisti, motivacija, zadovoljstvo, Policijska uprava Maribor
Published: 16.04.2020; Views: 328; Downloads: 26
Full text (313,17 KB)
This document has many files! More...
|
10. Diskrecijske odločitve policistov pri pridržanju voznikov pod vplivom alkoholaMatej Velikonja, 2018, professional article Abstract: Namen prispevka:
V prispevku so predstavljene diskrecijske odločitve policista v Sloveniji, ki jih ta pri svojem delu vsakodnevno sprejema. Članek skuša ponazoriti, kako je zakonodaja s področja varnosti cestnega prometa od 1998 dalje urejala diskrecijske odločitve policistov, predvsem pri odkrivanju in preprečevanju voženj pod vplivom alkohola ter njihov vpliv na zagotavljanje varnosti. Orisano je tudi diskrecijsko odločanje, kot ga v nekaterih postopkih uporablja policija v ZDA, ki izhaja iz anglosaškega pravnega sistema.
Metode:
Z zgodovinsko-primerjalno metodo je prikazano, kako so zakonski akti za urejanje cestnega prometa, sprejeti v različnih časovnih obdobjih, urejali prosti preudarek policistov v Republiki Sloveniji pri izvajanju nalog na področju zagotavljanja varnosti v cestnem prometu. Uporabljena je še primerjalna metoda in komplementacija prikaza podatkov o policijskih ukrepih.
Ugotovitve:
Diskrecijska pravica, kot jo dopušča Zakon o pravilih cestnega prometa v določbah 24. člena, je ustrezen kompromis med policijskim zagotavljanjem varnosti in prevelikim poseganjem policije v človekove pravice. Ko oseba deluje neskladno z zakonsko normo, lahko policijsko ukrepanje zaradi takega človekovega delovanja sledi črki zakona, ki največkrat predpisuje represivno ravnanje, lahko pa policist za ukrepanje uporabi taktični preudarek. Navedeno pomeni, da se policist diskrecijsko odloča, katero pooblastilo oz. kateri ukrep bo v dani situaciji uporabil. Ali se policist odloči, da bo deloval diskrecijsko, pa je odvisno od več razlogov, obširneje opisanih v članku.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Za razlago načel delovanja in uporabe diskrecijske pravice članek preučuje diskrecijske odločitve varnostnih organov, katerih delovanje temelji na različnih pravnih sistemih. Prav tako poskuša odgovoriti na vprašanje, ali je diskrecijska pravica, kot jo uporablja policija v Republiki Sloveniji, primerno urejena in ali je sploh potrebna.
Keywords: policija, policisti, policijski postopki, policijska pooblastila, diskrecijska pravica, vožnja pod vplivom alkohola, pridržanje
Published: 15.04.2020; Views: 225; Downloads: 20
Full text (351,26 KB)
This document has many files! More...
|
