| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 10
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PRITOŽBENI POSTOPEK NAD DELOM POLICISTOV
Igor Jadrič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Namen in cilj naloge je bralcu v celoti in razumljivo predstaviti sedanji pritožbeni postopek nad delom policistov, ga seznaniti z zgodovino pritožbenega postopka in ob tem na kratko opisati vse ostale oblike državljanskega nadzora nad delom policije. V nalogi so opisane oblike nadzora nad delom policije kot delom državljanskega nadzora nad tem področjem, vloga Varuha človekovih pravic (v nadaljevanju; Varuh) kot nadzornega organa, način nadzora s strani Ministrstva za notranje zadeve (v nadaljevanju: MNZ) ter oblike nevladnega nadzora. V zvezi s tem je na kratko predstavljen tudi nadzor nad delom policije v Veliki Britaniji, Italiji, Madžarski in Hrvaški. Temu sledi zgodovinski pregled ureditve načina reševanja pritožb nad postopki policistov v Republiki Sloveniji od leta 1967 dalje. Predvsem se mi je zdelo pomembno opisati in pojasniti trenutno veljaven postopek reševanja pritožb na prvi in drugi stopnji, ter vzporedne postopke, ko pogoji za reševanje pritožbe po Zakonu o policiji niso izpolnjeni. V zvezi s tem sledi natančen opis aktualnega pritožbenega postopka z osvetlitvijo pravnih problemov. Tu so opisane tudi vse ostale oblike reševanja »reklamacij« nad delom policistov. Predstavljen je Pravilnik o reševanju pritožb ter njegove kasnejše spremembe in dopolnitve. Za lažje razumevanje postopka reševanja pritožb sta povzeta postopek reševanja pritožbe pri vodji organizacijske enote ter postopek reševanja pritožbe na senatu. Seveda naloga ne bi imela svoje vrednosti, če ob tem ne bi opozoril na napake sedanjega pritožbenega postopka in njegovo neustreznost oz. preobsežnost, predvsem zaradi nezdružljivosti pritožbenega postopka in obravnave kaznivih dejanj, prevelikega števila ljudi, ki sodelujejo pri obravnavi pritožb, nepotrebne administracije ter finančnih stroškov, ki nastajajo ob tem. Tu je še vedno dvomljiva nepristranskost reševanja pritožb, kljub temu, da je pristojnost reševanja pritožb prešla na MNZ. V zadnjem delu so zato z opisno in primerjalno metodo obdelane teme v zvezi smiselnosti reševanja pritožb na senatu, vrednosti ugotovitev poročevalcev ter ukrepov zoper policiste, ki nastanejo kot posledica pritožbenih postopkov. Tu so zapisane še ugotovitve v zvezi postavljenih hipotez in izpostavljena tako dejanska kot pravna vprašanja pritožbenega postopka. V zvezi trditve, da je bilo v vseh primerih, ko so bile hkrati z obravnavo pritožbe na senatu, iz katere izhaja sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti podane kazenske ovadbe, delo senata nepotrebno oz. neupravičeno, ugotavljam da je smotrna in zakonita obravnava pritožb na senatu le v primerih, ko senat nastopa kot druga stopnja, se pravi, ko pomiritev na prvi stopnji ne uspe. Nikakor, pa to ni sprejemljivo v primerih, ko iz pritožbe izhaja tako imenovani sum uradno pregonljivega kaznivega dejanja. Domneva, da vodje senatov iz MNZ sledijo ugotovitvam poročevalcem iz vrst policije, se je potrdila. Ocene poročevalcev s strani članov senata so v veliki večini potrjene tako, da lahko z gotovostjo trdimo, da člani senata v veliki meri sledijo ugotovitvam poročevalcev. Ugotovitev, da skladnost ali neskladnost policistovega ravnanja s predpisi oz. utemeljenost ali neutemeljenost pritožbe nima nobenega vpliva na delovnopravne ukrepe izrečene zoper policiste, si lahko razlagamo tako, da policija ne odreagira ustrezno na rezultate pritožbenih postopkov ali pa jih izvaja zgolj zaradi tega, ker jih pač mora.
Keywords: pritožba, pritožbeni postopek, policist, pomiritveni postopek, senat
Published: 15.12.2009; Views: 2676; Downloads: 335
.pdf Full text (527,05 KB)

2.
VPLIV OKOLJSKIH DEJAVNIKOV NA POLICISTA PRI UREJANJU PROMETA
Tadej Marcen, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava problematiko delovnega okolja policista, ki v križišču usmerja promet. Policisti so pri vsakodnevnem delu zaradi samih postopkov dela stalno izpostavljeni možnim zdravstvenim okvaram in poškodbam (npr. škodljivi fizikalni, kemijski in biološki dejavniki), tako s strani delovnega okolja, kjer opravljajo delo, kakor tudi s strani obravnavanih oseb (npr. fizični napad, prometne nesreče, nujna vožnja s službenimi vozili). Prav ta nepredvidljivost delovnega okolja, lahko privede do hujših zdravstvenih okvar, poškodb ali celo smrti. Zato je potrebno nujno stalno ugotavljati nevarnosti ter ocenjevati tveganja katerim je policist pri svojem delu izpostavljen. Na osnovi ocene tveganja lahko določamo ustrezne varnostne ukrepe policistom z osnovnim namenom zagotavljanja čim višje stopnje varnosti in zdravja pri delu.
Keywords: varnost in zdravje pri delu, ocena tveganja, poškodba pri delu, varnostni ukrepi, policija, policist
Published: 24.02.2012; Views: 1777; Downloads: 128
.pdf Full text (2,06 MB)

3.
ANALIZA STRESA PRI DELU POLICISTOV
Ksenija Frangež, 2013, master's thesis

Abstract: Zaradi vedno hitrejšega ritma življenja in nenehnih pritiskov smo vseskozi izpostavljeni stresu in njegovim negativnim posledicam. Stres je stanje napetosti organizma, v katerem se sproži obramba, kadar se ta sooči s spremembo v okolju. Temu sledi nespecifična reakcija organizma, ki pripelje do možnega upora. Stres je lahko pozitiven, če se nam zdi, da okoliščine obvladujemo in negativen, če ocenimo, da razmer ne obvladamo. Policijsko delo je uvrščeno med enega bolj stresnih poklicev. Policisti so zaradi vrste in obsega nalog izpostavljeni velikim psiho-fizičnim obremenitvam, njihovo delo pa je tesno povezano z nevarnostjo poklica oz. okoliščinami, zaradi katerih so njihova življenja in varnost neredko ogrožena in izpostavljena. V magistrskem delu preučujemo pojav stresa pri policistih Policijske postaje Maribor I. V teoretičnem delu najprej opredelimo stres in vire stresa na delovnem mestu, pojasnjujemo posledice stresa na delovnem mestu in načine premagovanja stresa, tako na ravni posameznika, kot na ravni organizacije. Nato se osredotočamo na poklic policista in opredelimo pojav stresa na delovnem mestu policista, posledice in načine premagovanja stresa pri policistih. V empiričnem delu proučujemo stresnost policijskega dela na vzorcu 40 policistov Policijske postaje Maribor I. Proučujemo pojav stresa pri njihovem delu, dejavnike, ki policistom povzročajo stres, simptome, ki se pojavljajo kot posledica stresnih situacij, način spoprijemanja in način premagovanja stresnih situacij. Ugotovili smo, da so policisti pri svojem delu pod stresom. Med dejavniki jim največ stresa povzroča plača. S stresom se spoprijemajo tako, da si določajo prednostne naloge in zastavljajo dosegljive cilje. Stres pa v veliki meri premagujejo s fizičnimi aktivnostmi.
Keywords: stres na delovnem mestu, premagovanje stresa, policist, stresnost policijskega dela
Published: 20.06.2013; Views: 1903; Downloads: 329
.pdf Full text (813,17 KB)

4.
MOTIVACIJA POLICISTOV ZA IZOBRAŽEVANJE
Barbara Delovec, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Okoliščine policijskega dela so se spremenile, delo je vedno zahtevnejše in od policista zahteva vedno več znanja, zato je potreba po izobraževanju neizogibna. Diplomska naloga je namenjena raziskovanju motiviranosti policistov za izobraževanje. Razdeljena je na dva dela. V prvem, teoretičnem delu, smo povzeli vsebine s področja motivacije, s katerim smo poskušali predstaviti njeno delovanje in pomen v procesu izobraževanja. Opisali smo slovenski izobraževalni sistem, opredelili cilje in naloge izobraževanja, predstavili strukturo izobraževalnih programov ter povezanost med stopnjami izobrazbe in zahtevnostjo dela. V nadaljevanju smo primerjali dosedanje izobraževanje policistov z novim izobraževalnim programom in predstavili obstoječi sistem organizacije policijske postaje ter sistemizacijo delovnih mest, ki jo bo zaradi novo sprejetega izobraževanja potrebno prilagoditi. Drugi del diplomske naloge predstavlja raziskavo motiviranosti policistov za izobraževanje. Izvedli smo jo s pomočjo anonimne ankete na področju celotne Slovenije. Sodelovali so policisti vseh generacij, ki zasedajo različna delovna mesta. Ugotovili smo, koliko se policisti izobražujejo, kaj jih pri tem motivira, kaj ovira in katerim motivacijskim dejavnikom dajejo prednost posamezne generacije. Na koncu smo podali nekaj predlogov, kako se lotiti izobraževanja policistov v prihodnje. V zaključku diplomske naloge smo povzeli ugotovitve raziskovalnega dela.
Keywords: motivacija, izobraževanje, policist
Published: 08.04.2014; Views: 1224; Downloads: 160
.pdf Full text (1,06 MB)

5.
ZDRAVSTVENA NEGA AGRESIVNEGA PACIENTA NA ENOTI ZA FORENZIČNO PSIHIATRIJO
Tomaž Ozim, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Agresija je oblika vedenja, ki je prisotna pri vseh živih bitjih. Ker ima beseda agresija sama po sebi zelo negativen prizvok, se je vsi ljudje poskušamo nekako izogibati. Agresija običajno nastane zaradi strahu pred neobvladovanjem negativne situacije, zaradi želje, da bi sprožili strah pri drugih in s tem postavili v ospredje lastne interese. Agresija je reakcija, katere osnovni namen je nekoga fizično ali psihično poškodovati. Diplomsko delo je teoretičnega značaja. V diplomskem delu je predstavljena obravnava agresivnega pacienta na Enoti za forenzično psihiatrijo in vloga posameznih članov strokovnega tima v obravnavi agresivnega pacienta. Najpogostejši razlogi za nastop agresije so agresivnost ali impulzivnost v preteklosti, zloraba alkohola in drog, delirantna stanja, paranoidno doživljanje, psihoza, manično stanje. V obravnavi pacienta z agresivnim vedenjem je pomembno sodelovanje stroke zdravstvene nege in pravosodja. Ustrezen pristop k agresivnemu pacientu in preventivni ukrepi lahko zmanjšajo stopnjo agresije pri pacientu.
Keywords: agresija, medicinska sestra, forenzična psihiatrija, posebni varovalni ukrep, zdravstvena nega forenzičnega pacienta, varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, pravosodni policist.
Published: 15.04.2015; Views: 1496; Downloads: 278
.pdf Full text (244,12 KB)

6.
NAČRTOVANJE MOBILNE REŠITVE ZA PODPORO DELA POLICISTA NA TERENU
Karmen Kranjc, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomskem delu je predstavljen pilotski projekt »ePolicist«. Usmerjeno je v načrtovanje in preizkušanje mobilne rešitve za podporo dela policista na terenu. Temeljno vodilo za načrtovanje rešitve »ePolicist« je, da se policistom omogoči bolj učinkovito delo na terenu s pomočjo uporabe novih mobilnih tehnologij. Glede na to, da policisti svoje delo opravljajo na terenu in se ob tem največkrat srečujejo z obravnavanjem prekrškov s področja prometa in javne varnosti, je bila temeljna zahteva, da se policistom na terenu omogoči elektronsko izdajanje plačilnega naloga za kršitev. Nadaljnji razvoj e-poslovanja in m-poslovanja gre v smer omogočanja policistom, da preverijo podatke, ki jih potrebujejo pri svojem delu, preko mobilnih naprav. Preizkus pilotske rešitve je pokazal, da je postopek izdaje plačilnega naloga preko mobilne naprave hitrejši in učinkovitejši. Tako se, ko policist zaključi vnos podatkov, ki so potrebni za izdajo plačilnega naloga, ta izpiše na tiskalnik, vsi podatki pa se prenesejo v centralno evidenco policije, zato ne prihaja do zaostankov vnosov, kot se je dogajalo prej.
Keywords: e-poslovanje, poslovanje, mobilne naprave, prototipna rešitev, policist
Published: 27.05.2016; Views: 546; Downloads: 81
.pdf Full text (2,05 MB)

7.
UPORABA AVTOMATSKEGA ZUNANJEGA DEFIBRILATORJA V POLICIJSKIH VOZILIH
David Tramšek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Nenadni srčni zastoj je glavni vzrok umrljivosti v svetu. Pomembna je čim prejšnja zgodnja defibrilacija, zato so ključnega pomena nezdravstvene profesionalne službe, saj so bližje ljudem kot ekipa nujne medicinske pomoči. V tujini zato v nujne intervencije vključujejo izvenmedicinske profesionalne službe, tudi policiste. Namen raziskave je osvetliti pomembnost policista kot prvega posredovalca v intervencijah z nenadnim srčnim zastojem. Metodologija: Raziskava je potekala na eni izmed policijskih postaj na območju severovzhodne Slovenije. Za preverjanje teoretičnega in praktičnega znanja policistov s področja temeljnih postopkov oživljanja in uporabe avtomatskega zunanjega defibrilatorja smo uporabili anketni vprašalnik ter kontrolni dokument kot del objektivnega strukturiranega praktičnega preverjanja znanja. Rezultati: Analiza podatkov, pridobljenih na vzorcu 51 policistov, je pokazala, da so policisti primerni za vključitev v mrežo prvih posredovalcev. Enainštirideset (80 %) policistov bi bilo pripravljenih izvajati temeljne postopke oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja. Policisti so izkazali interes za izvajanje le-teh, čeprav bi se s tem povečal njihov obseg dela. Znanje policistov o temeljnih postopkih oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja se bistveno izboljša po izobraževanju (p = 0,001). Razprava in sklep: Raziskave poudarjajo pomen zgodnje defibrilacije pri nenadnem zunajbolnišničnem srčnem zastoju. V naši raziskavi smo dokazali, da bi bili policisti primerni kot prvi posredovalci, saj je njihovo znanje iz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja zadovoljivo in se po izobraževanju še izboljša.
Keywords: zunajbolnišnični srčni zastoj, policist, prvi posredovalec, avtomatski zunanji defibrilator.
Published: 27.09.2016; Views: 677; Downloads: 230
.pdf Full text (1,83 MB)

8.
Integriteta in notranja varnost v policiji
Nataša Jakopič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Področje, ki pokriva delo in delovanje organa policije in naslov integriteta in notranja varnost v policiji, sem izbrala na podlagi osebnega zanimanja za družbo, in družbena razmerja, zaradi vsakodnevne vseprisotnosti številnih družbenih dogodkov, ki imajo širok in daljnosežen vpliv na človeka in okolico, zaradi aktualnosti dogodkov, problemov, ki nas vsakodnevno obdajajo in so pomembni. Predvsem tudi zato, ker je družba skupek posameznikov, ki imajo vsak svoja ravnanja in dojemanja okolice, ki neposredno vplivajo tudi na ostale posameznike v družbi, in imajo ob nepravilnem ali pravilnem in pravočasnem ali zamujenem nadzoru in ukrepanju pristojnih organov tudi številne posledice, ki pa ne nazadnje spet vplivajo na posameznika. Policija je po mojem mnenju eden izmed zelo pomembnih temeljev za obstoj družbe na določenem teritoriju, saj zagotavlja njen obstoj in predvsem njeno normalno delovanje. Predstavlja globok podporni temelj vsake družbe, obenem mora nenehno iskati ravnotežje v svojem delovanju, saj se neizogibno vsak očiten previs od nevtralne sredine odrazi v družbi in okolici. Policisti, morajo za notranjo varnost države, izvajati svoje ukrepe in pooblastila v skladu s številnimi zakonsko določenimi pravicami, določbami, saj pride v nasprotnem primeru, do kršitev in odgovornosti, posledic. Policisti morajo upoštevati vsa nerazumna ravnanja človeka v mnogih stresnih in nevarnih situacijah in ohraniti svojo strokovno avtoriteto, dostojanstvo in človeško ravnanje. Da bi svoje delo opravljali varno in uspešno morajo imeti na voljo primerno opremo, objekte, strokovna izobraževanja, psihološko pomoč strokovnjakov, in primerno plačilo za opravljeno delo in požrtvovalnost. Pomembno je, da se ljudje, ki imajo pooblastila od države za uporabo sile in podobnih ukrepov, zavedajo svojega položaja, posledic svojih ravnanj in ne nazadnje tudi vrednot in interesov, ki jih skozi svoj uradni položaj zasledujejo, branijo in varujejo. Moj namen diplomskega dela je bil, globlje razumeti in analizirati delovanje organa policije, se seznaniti z vsemi vidiki delovanja policije, dogodki, ki jim vsakodnevno sledimo, in predvsem ugotoviti povezanost družbeno pomembnega organa z delovanjem preostale družbe in njunim vzajemnim vplivom. Kajti družba smo mi vsi.
Keywords: integriteta, policijska etika, policijska korupcija, notranja varnost, policist, usposabljanje policistov
Published: 23.11.2018; Views: 400; Downloads: 57
.pdf Full text (869,44 KB)

9.
Zaporniška subkultura
Nejc Hribernik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi predstavljamo raziskavo o prisotnosti zaporniške subkulture, neformalne hierarhične lestvice in neformalnega vodje v slovenskih zaporih. Zaporniška subkultura je posebna oblika subkulture, ki se pojavlja v zaporih, in jo opredeljujejo specifične norme, vrednote in neformalna pravila. Da bi pojav natančno preučili in opredelili, smo Januarja 2019 v treh slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora (Dob pri Mirni, Maribor in Celje) opravili raziskavo, v kateri smo s strukturiranimi intervjuji o problematiki povprašali tamkajšnjih petindvajset zaposlenih. Izsledki raziskave so pokazali, da v slovenskih zaporih nedvomno obstajajo zaporniška subkultura, neformalna hierarhija in neformalni vodja. S pomočjo strukturiranih intervjujev smo izpostavili značilnosti zaporniške subkulture ter kaj vse nanjo vpliva. Orisali smo neformalno hierarhično lestvico in prikazali značilnosti neformalnega vodje. Ugotovili smo tudi, da zaporniške subkulture ni mogoče povsem omejiti, saj je v večjem ali manjšem obsegu sestavni del kriminalnega življenja. Besedilo diplomskega dela torej ponuja širši vpogled v dogajanje v slovenskih zaporih, ki je nedvomno pomembna osnova za ustrezno reorganizacijo zapletenih zaporskih razmer in temelj razmisleka o vzpostavitvi takšnih pogojev bivanja, da bo »kaznovalna« institucija dejansko dosegla svoj osnovni namen.
Keywords: diplomske naloge, zapor, subkultura, hierarhija, pravosodni policist, obsojenec
Published: 01.08.2019; Views: 262; Downloads: 92
.pdf Full text (1,30 MB)

10.
Primerjava uporabe prisilnih sredstev med policisti in uradnimi osebami finančne uprave
Saša Plaskan, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga je omejena na slovensko zakonodajo in s tem na Slovenijo. Prisilna sredstva so določena v zakonodaji, ki predpisuje pravico njihove uporabe pooblaščenim uradnim predstavnikom represivnih organov. Represivnih organov v Sloveniji je več vrst, naloga pa se omejuje na policiste in uradne osebe finančne uprave, ki so pooblaščene za uporabo prisilnih sredstev. V nalogi so tako na splošno predstavljena prisilna sredstva policistov in uradnih oseb finančne uprave ter pogoji, ki so potrebni, da se prisilna sredstva lahko uporabijo. Pri tem so pogoji za uporabo posameznih vrst prisilnih sredstev načeloma pogojeni z nalogami in cilji za izvedbo zakonsko določenih nalog pooblaščenih oseb obeh represivnih organov. Narejeni sta dve primerjavi. Najprej je narejena primerjava na osnovi temeljnih načel (načelo spoštovanja človekove osebnosti in dostojanstva ter drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, načelo enake obravnave, načelo zakonitosti, načelo sorazmernosti ter načelo strokovnosti in integritete), kjer se je izkazalo, da normativna ureditev uporabe prisilnih sredstev policistov in uradnih oseb finančne uprave, ki so pooblaščene za uporabo prisilnih sredstev, izhaja iz enakih temeljnih načel. Druga primerjava je narejena glede na vrste prisilnih sredstev in pogojev njihove uporabe. Skupno imata oba represivna organa štiri vrste prisilnih sredstev (sredstva za vklepanje in vezanje, telesno silo, plinski razpršilec in strelno orožje) in do neke mere enake pogoje njihove uporabe. Zaradi večjega obsega zakonsko določenih nalog imajo policisti tudi več možnosti izbire znotraj posameznih vrst prisilnih sredstev. Policisti imajo zakonsko določene različne naloge in imajo poleg obvladovanja upiranja ali odvračanja napadov med drugim tudi nalogo varovanja človekovega življenja, njegove osebne varnosti in premoženja ljudi. Zato jim zakon dovoljuje uporabo več vrst prisilnih sredstev, kar pomeni, da imajo tudi bolj razčlenjene in razširjene pogoje za njihovo dovoljeno uporabo.
Keywords: diplomske naloge, prisilna sredstva, policist, uradna oseba finančne uprave, Zakon o nalogah in pooblastilih policije, Zakon o finančni upravi
Published: 23.12.2019; Views: 365; Downloads: 49
.pdf Full text (712,77 KB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica