Search the digital library catalog

Abstract: Policiklični aromatski ogljikovodiki (PAO) so močno lipofilne organske komponente, ki so vseprisotne v okolju in v zadnjih letih vzbujajo veliko pozornost zaradi svoje rakotvornosti. Nastajajo med nepopolnim izgorevanjem organskih snovi, tudi med pripravo živil in pri kajenju. Vedno jih najdemo kot mešanico posameznih komponent. V vodi so, zaradi nizke vodotopnosti in velike afinitete do trdnih delcev, njihove koncentracije zelo nizke. Prisotnost PAO v vodah tako kaže na onesnaženje. Namen magistrske naloge je bil kvantitativno določiti benzo(a)piren v vzorcih površinskih vod na zelo nizkih koncentracijskih nivojih. Uredba o stanju površinskih voda določa okoljski standard kakovosti za benzo(a)piren, ki znaša 0,05 ng/L, kar zahteva uporabo občutljivih instrumentalnih analiznih tehnik. Vsebnost benzo(a)pirena v vodi smo določili z uporabo optimizirane analizne metode, ki temelji na že uporabljeni in validirani metodi. Uporabili smo ekstrakcijo tekoče-tekoče z diklorometanom v lijih ločnikih. Po ekstrakciji smo ločeni organski fazi dodali brezvodni natrijev sulfat in ustrezne raztopine standardov ter jo skoncentrirali na željeni volumen. V tako pripravljenih vzorcih smo benzo(a)piren določili s tehniko plinske kromatografije z masno selektivnim detektorjem (GC/MSD). Kromatograme smo posneli z metodo izbranih ionov (SIM – selected ion monitoring). Za kvantitativno določitev smo uporabili mešano raztopino šestnajstnih internih standardov. Rezultati so pokazali, da je optimizirana analizna metoda primerna za zanesljivo določanje sledov benzo(a)pirena v vodi, saj so bili izkoristki pri določanju ponovljivi in znotraj predpisanega kriterija. Ugotovili smo prisotnost vpliva matrice oz. osnove vzorca, saj so bili izkoristki v topilu previsoki. Zato smo pripravili umeritveno krivuljo v matrici vode, kjer smo zadostili kriterijem (izkoristki so bili od 70 % do 110 %).
Keywords: policiklični aromatski ogljikovodiki, benzo(a)piren, plinska kromatografija, masni spektrometer, ekstrakcija tekoče-tekoče
Published in DKUM: 26.09.2024; Views: 0; Downloads: 12
Full text (4,16 MB)

Abstract: Namen diplomske naloge je predstavitev različnih analiznih metod za določanje policikličnih aromatskih ogljikovodikov, v različnih matricah. V okviru diplomske naloge smo želeli tudi ugotoviti, kakšen vpliv imajo organska onesnaževala okolja, v našem primeru policiklični aromatski ogljikovodiki, na človeka in okolje v katerem živimo. Za določitev policikličnih aromatskih ogljikovodikov smo uporabili metodo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti, s fluorescenčnim (FLD) detektorjem in detektorjem na niz fotodiod (DAD). Postopek priprave vzorca je bil ekstrakcija tekoče - tekoče in trdno - tekoče. Rezultate vsebnosti policikličnih aromatskih ogljikovodikov smo statistično ovrednotili z ozirom na zahteve validacijskega postopka. Rezultati analiz so pokazali, da so analizne metode uporabne za določanje policikličnih aromatskih ogljikovodikov, v vodah (med 2 ng/mL in 20 ng/mL), v kompostih in blatu (med 5 ng/mL in 30 ng/mL) ter v emisijah (med 1 µg/mL in 5 µg/mL). Dodatno smo ustreznost metod potrdili z izkoristki in medlaboratorijskimi primerjalnimi testi, saj so le-ti ponovljivi in znotraj predpisanih kriterijev.
Keywords: policiklični aromatski ogljikovodiki, tekočinska kromatografija visoke ločljivosti, FLD in DAD detektor, onesnaževala, okolje
Published in DKUM: 27.02.2014; Views: 31260; Downloads: 359
Full text (2,41 MB)

Abstract: Upepeljevanje pokojnikov se lahko po tehniški plati primerja z nekaterimi drugimi procesi kot je sežig odpadkov, vendar moramo tudi zaradi pietetnih in zgodovinskih razlogov upepeljevanje obravnavati kot poseben proces. Eden od pomembnih vidikov delovanja upepeljevalnic je tudi okoljski, saj so upepeljevalnice potencialni onesnaževalec okolja, pri čemer so za okolje najnevarnejši živo srebro in dioksini/furani zaradi toksičnosti ter bioakumulacije v živih bitjih. Zaradi okoljskih in drugih razlogov prihaja do nasprotovanja javnosti za postavitev novih upepeljevalnic, kar se je zgodilo tudi v Sloveniji. S tehniškimi in drugimi ukrepi lahko emisije in druge vplive na okolje iz upepeljevalnic zelo znižamo, s tem pa postane upepeljevanje z okoljskega, tehniškega, ekonomskega, pietetnega in urbanističnega vidika najprimernejši način slovesa od pokojnikov.
Keywords: upepeljevanje, upepeljevalnica, Žale, Mirogoj, zgodovina upepeljevanja, število upepeljenih, tehniški razvoj, peč, hladilnica, procesor za pepel, emisije, živo srebro, dioksini/furani, žveplov dioksid, prašni delci, dušikovi oksidi, vonji, ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, vodikov klorid, policiklični aromatski ogljikovodiki, amalgamske zobne zalivke, puljenje zob, filtri, onesnaženost okolja, zdravje ljudi, civilne iniciative
Published in DKUM: 15.07.2010; Views: 3437; Downloads: 351
Full text (3,03 MB)