| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
3.
Uporaba poligrafa v policijskih postopki[h] : diplomsko delo
Anja Komat, 2011, bachelor thesis/paper

Keywords: policija, policijsko delo, zaslišanje, poligraf, diplomske naloge
Published: 09.06.2011; Views: 1787; Downloads: 343
.pdf Full text (448,84 KB)

4.
Nekateri psihološki vidiki sodnega zaslišanja
Marisa Kopše, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Na sodišču velja priznanje, pridobljeno med zaslišanjem, še vedno za najbolj inkriminirajoč dokaz zoper domnevnega storilca kaznivega dejanja. V splošnem velja prepričanje, da večina osumljencev zanika krivdo ali vpletenost v izvršitev očitanega kaznivega dejanja. Problematično je dejstvo, da se zanikanje krivde pojavlja tako pri krivih kot tudi pri nedolžnih osumljencih. Na tej točki se postavlja vprašanje, ali sploh obstaja kakšen objektiven, uporaben način, s katerim je mogoče ugotoviti, kateri osumljenci govorijo resnico in kateri ne. Na kakšen način je potemtakem sploh mogoče zaščititi nedolžne osumljence pred napačno obsodbo? Ko pride do storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, postane primarni cilj organov pregona ugotovitev okoliščin storitve kaznivega dejanja in posledično prijetje storilca. Policija in pravosodje zaradi tega poskušajo od žrtev in prič pridobiti karseda veliko uporabnih informacij, a pri tem pogosto pozabljajo, da zaslišane osebe niso zgolj sredstvo za odkrivanje storilcev kaznivih dejanj. Večina osebja, ki opravlja intervjuje in zaslišanja z žrtvami, pričami ali osumljenci v procesu kazenskega postopka, ima pomanjkljivo znanje s področja psihologije zaslišanj. Osebje ni deležno ustreznega usposabljanja, zato zaslišanja pogosto ne dosežejo svojega glavnega cilja, ki je pridobitev resnice in dejanskih okoliščin storjenega kaznivega dejanja. Zanemarjeni so psihološki vidiki izvedb zaslišanj, kar ima za posledico nestrokovno izvedene intervjuje in zaslišanja, ki ne dosežejo svojega namena. S takšnim načinom neustrezne obravnave zaslišanih oseb se velikokrat prezre njihova travmatiziranost in se jih izpostavi ponovni, sekundarni viktimizaciji.
Keywords: priče, zaslišanje, policijsko zaslišanje, sodno zaslišanje, strategije, tehnike, verodostojnost, diplomske naloge
Published: 15.11.2016; Views: 501; Downloads: 98
.pdf Full text (467,14 KB)

5.
SPREGOVORI, ČE ŽELIŠ MOLČATI: PRIVILEGIJ IN MIRANDA
Anna Južnič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Privilegij zoper samoobtožbo je danes ena izmed temeljnih (ustavnih) človekovih pravic, pa vendarle je njegova zgodovina še vedno zavita v tančico skrivnosti, ki jo poskušam odkriti v uvodnem delu diplomskega dela. V nadaljevanju predstavim pravno ureditev in sodno prakso privilegija v Združenih državah Amerike, pri čemer se osredotočam na Peti in Štirinajsti amandma, pot do Mirande in slavno odločitev iz leta 1966, ki je bila v naslednjih letih ostro kritizirana. Vendar so se organi pregona prilagodili precej hitro, pri tem pa jim je pomagalo tudi Vrhovno sodišče ZDA s svojimi odločitvami, s katerimi je izničilo namene Miranda Sodišča in drastično zožilo Mirando. In ko je ravno kazalo, da bo pokopana, je Dickerson odločil, da še ni čas za slovo: Miranda je ustavno pravilo, globoko ukoreninjeno v ameriško kulturo. Nekaj let kasneje je bil Dickerson pozabljen in je Chavez odprl vrata nasilnim zasliševalskim tehnikam, ko je Sodišče odločilo, da izsiljevanje izjav od osumljenca ne krši privilegija iz Petega amandmaja, razen če se take izjave uporabijo zoper obdolženca na sodišču. Sodišču je s svojimi odločitvami uspelo spodkopati okvir privilegija in Mirande, tako da mora osumljenec spregovoriti, če želi molčati. Molk ni več svet in je lahko ter tudi dejansko je uporabljen zoper obdolženca. V Sloveniji je situacija precej drugačna, čeprav si je naš zakonodajalec za izhodišče zakonske ureditve privilegija zoper samoobtožbo postavil znamenito Mirando. V drugem delu obravnavam položaj osumljenca v policijskem postopku, s poudarkom na dokazni vrednosti izjav, ki jih poda osumljenec. Večina osumljencev se odpove svojim pravicam in jih lahko policija neformalno zaslišuje. Kdo bi mogoče pomislil, da se jim v policijskem okolju slabo godi, vendar jih pred sodiščem čaka hujše zlo. Sodnik, ki bo nanje izvrševal pritiske, da naj se pogajajo s tožilcem in priznajo krivdo, kar je nezakonita, a še vedno tolerirana praksa.
Keywords: privilegij zoper samoobtožbo, pravica do molka, policijsko zaslišanje, priznanje, Miranda, pravica do zagovornika, pogajanje o krivdi, kazenski postopek, ZDA.
Published: 20.09.2016; Views: 764; Downloads: 172
.pdf Full text (546,47 KB)

6.
Zaslišanje prič v predkazenskem postopku
Marko Škerjanc, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo predstavlja zaslišanje prič v predkazenskem postopku s strani državnega tožilca oziroma policije. Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije je podalo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku ZKP-N. Z novelo zakona se želi postopoma uveljaviti nov model kazenskega postopka v Republiki Sloveniji. Kot nov model kazenskega postopka se misli, namesto sedanjega dvofaznega predhodnega postopka, enofazni preiskovalni postopek, v katerem bi preiskovalno funkcijo opravljal državni tožilec in policija, preiskovalni sodnik pa bi obdržal le vlogo garanta oziroma varuha obdolženčevih pravic. Prve spremembe, k novemu modelu kazenskega postopka, so med drugim tudi možnost zaslišanja priče s strani državnega tožilca oziroma policije v predkazenskem postopku, kot tudi nekoliko drugačna ureditev pogojev za uvedbo preiskave. Predlagane spremembe so doživele nasprotovanja pravnih strokovnjakov, ker nov koncept policijske oziroma tožilske preiskave odpira nekatera ustavnopravna in doktrinarna vprašanja. V magistrskem delu je prvo predstavljen predkazenski postopek in sodna preiskava po trenutno veljavni ureditvi. Nato je predstavljena priča kot dokaz v kazenskem postopku. Za razumevanje današnjih sprememb je predstavljen tudi zgodovinski razvoj kazenskega procesnega prava na območju Slovenije s poudarkom na predkazenski postopek in preiskavo. V drugi polovici magistrskega dela pa je predstavljen Predlog novele ZKP-N in kakšna bo vloga preiskovalnega sodnika po noveli ter ustavnopravna in doktrinarna vprašanja glede zaslišanja prič v predkazenskem postopku s strani državnega tožilca oziroma policije. V sklepu magistrskega dela pa sem predstavil še moje stališče do predlagane ureditve.
Keywords: predkazenski postopek, preiskava, kazenski postopek, novela ZKP-N, zaslišanje prič v predkazenskem postopku, policijsko-tožilska preiskava.
Published: 17.11.2017; Views: 954; Downloads: 195
.pdf Full text (1,25 MB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica