1. Problematika uporabe novih metod in tehnologij v kriminalističnoobveščevalni dejavnosti : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTina Dreven, 2023, undergraduate thesis Abstract: Policijske organizacije so zaradi razvoja novih in sodobnih oblik kriminalitete primorane slediti spremembam, pri čemer je za uspešno ter učinkovito preprečevanje kriminalitete prišlo do prenosa nekaterih obveščevalnih metod v policijsko delovanje. Z razvojem novih oblik policijskih dejavnosti, kakor je na primer obveščevalno vodena policijska dejavnost ter napovedno policijsko delo, se je povečala potreba po uporabi sodobnih tehnologij, ki hitreje, natančneje in uspešnejše zbirajo ter analizirajo podatke in sprejemajo operativne odločitve. Pri uporabi novih metod in tehnologij v policijskem delovanju pa je treba pozornost nameniti tudi težavam, ki jih te prinašajo.
V diplomskem delu je bila predstavljena problematika čezmernega nadzora in zbiranja podatkov o ljudeh, kar ogroža njihovo zasebnost ter tveganja, ki jih prinašajo nekakovostni in nepopolni podatki za nadaljnje napovedovanje kriminalitete. Ugotovljeno je bilo, da je v okviru uporabe napovednih algoritmov glavna težava pomanjkanje odprtosti in transparentnosti, kar vpliva tudi na nezmožnost zagotavljanja odgovornosti policijskih organizacij ter nezmožnost izvajanja nadzora nad napovednimi programi. Ker napovedne programe razvijajo tudi zasebni akterji, se problematika transparentnosti in odgovornosti navezuje tudi nanje, pri čemer so etična načela pomembna za zmanjšanje napak državnih in zasebnih akterjev.
Keywords: kriminalističnoobveščevalna dejavnost, kriminaliteta, policijsko delo, metode, nove tehnologije, diplomske naloge
Published in DKUM: 08.09.2023; Views: 133; Downloads: 29
 Full text (1,10 MB) |
2. Primerjava ureditev pomožne policije v različnih državah : magistrsko deloDejan Peršuh, 2023, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo raziskali in primerjali strukturo, delovanje, usposobljenost in učinkovitost pomožnih policij v različnih državah. Poudarek je na razumevanju, kako se medsebojne prakse pomožne policije razlikujejo, zlasti v primerih v ZDA, Veliki Britaniji in Sloveniji.
Ta raziskava nam pokaže različne vloge nacionalnih pomožnih policijskih sil, vključno z nujno pomočjo, s preventivnimi misijami, sodelovanjem skupnosti, policijsko podporo ter z izobraževanjem in usposabljanjem. Poudarja tudi različne stopnje usposabljanja, pooblastila in omejitve, ki veljajo za pomožne policiste v zajetih državah. Ta raziskovalna naloga priznava močno odvisnost od pomožne policije pri zagotavljanju varnosti in pomoči skupnosti kljub razlikam v strukturi in pooblastilih pomožnih policijskih sil. S temi ugotovitvami ta študija poudarja pomen pomožne policije kot dragocenega dopolnila redni policiji ter izpostavlja najboljše prakse in usposabljanje za izboljšanje učinkovitosti in podpore pomožne policije pri opravljanju njenih nalog.
Keywords: pomožna policija, policijsko delo, delovanje pomožne policije, usposobljenost pomožne policije, učinkovitost pomožne policije, magistrska dela
Published in DKUM: 30.08.2023; Views: 105; Downloads: 22
Full text (493,71 KB) |
3. Pristopi k ocenjevanju sodobnega policijskega dela : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNikola Barišić, 2023, undergraduate thesis Abstract: Uspešna policija je ključna potreba vsake sodobne družbe, saj njena uspešnost vpliva na varnost in zaupanje državljanov. Za ugotavljanje, ali je policija pri svojem delu uspešna oziroma ali dela prave stvari, so potrebni učinkoviti mehanizmi ocenjevanja sodobnega policijskega dela. Merjenje policijske uspešnosti je kompleksen proces, pri katerem je poleg raznolikosti policijskega dela treba upoštevati različne kulturne, sistemske in organizacijske vidike v posamezni državi. Zaradi takšnih razlik so primerjave med policijskimi organizacijami tehnično zapletene, razvoj uporabnih modelov za ocenjevanje uspešnosti in učinkovitosti policijskega dela, ki bi zajeli kompleksnost in raznolikost nalog, okolij in ciljev, pa zahtevna naloga, ki zahteva sistematičen, premišljen in celosten pristop. Namen diplomskega dela je bil opraviti sistematičen pregled znanstvene literature in komparativno analizo pristopov k ocenjevanju uspešnosti ter učinkovitosti policijskega dela v razvitih državah. Ugotavljalo se je, kateri dejavniki so v raziskavah in praksi najpogosteje uporabljeni ali povezani z merjenjem in ocenjevanjem policijskega dela. Legitimnost in javno zaupanje v policijo sta poleg policijske statistike med najbolj aktualnimi vidiki raziskovanja policijske uspešnosti, saj vključujeta izjemno širok spekter kazalnikov in sta pogosto najučinkovitejši odraz varnostnega stanja in dojemanja varnosti prebivalcev v državi. V diplomskem delu je predstavljena primerjalna raziskava, ki lahko raziskovalcem in strokovnjakom s področja policijskega dela ponudi pomembne smernice za nadaljnje raziskave in razvoj pristopov k ocenjevanju uspešnosti policijske dejavnosti.
Keywords: policijsko delo, ocenjevanje, uspešnost, učinkovitost, diplomske naloge
Published in DKUM: 21.08.2023; Views: 216; Downloads: 50
Full text (1,03 MB) |
4. Delovanje policije kot državnega organa v času epidemije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAnton Grešovnik, 2022, undergraduate thesis Abstract: Policijsko delo je specifično in ga ni mogoče primerjati z drugimi poklici. Policisti oziroma druge pooblaščene uradne osebe lahko z zakonskimi pooblastili močno posežejo v življenja ljudi. Delo postane še težje takrat, ko v svetu veljajo izredne razmere in ko družba ne upošteva zastavljenih zakonov in mej. V diplomski nalogi je primerjano delo policistov pred in med epidemijo covida-19. V prvem delu pisanja je zakonsko opredeljeno delo policije, opisan je tudi pojem izrednega stanja oziroma izrednih razmer. V nadaljevanju so predstavljeni ključni podatki o bolezni, ki je pomembno zaznamovala življenje ljudi. Našteti so ukrepi in omejitve, ki so bili implementirani v Sloveniji, ter opisane reakcije ljudi na novo življenje. V delu je razčlenjeno tudi delo operativnih policistov v izrednih razmerah. Obravnavani so področja kaznivih dejanj, nadzor državne meje in postopki v cestnem prometu. Ena izmed najtežjih nalog v času epidemije je bila tudi vodenje policijskih enot. Policijski vodje so morali zaposlene ustrezno motivirati.
V diplomskem delu so analizirani izvedeni ukrepi na področju javnega reda in miru, izračunana je tudi korelacija med starostjo in vrsto deviantnega ravnanja med epidemijo. Poleg tega je izpostavljeno, da so več kaznivih ravnanj storili mlajši, ki so bili zaradi koronavirusne bolezni 19 tudi manj ogroženi. Z raziskovanjem statističnih podatkov je bilo ugotovljeno, da je med kaznivimi dejanji najpogostejše nasilje v družini, število drugih kaznivih dejanj pa se je zmanjšalo. Izmed vseh kršitev je bilo daleč največ kršitev javnega reda in miru, ki so bili povezani s protivladnimi protesti. Slednji so za policiste in policijo kot organizacijo predstavljali dodatno obremenitev in povzročali kadrovsko problematiko, saj se je na njih zbiralo več tisoč ljudi.
V diplomskem delu je bilo poleg izpostavljenega ugotovljeno, da je slovenska policija kljub vsem preprekam ohranila visoko stopnjo integritete in strokovnosti. Zaupanje ljudi vanjo in njihov občutek varnosti v Republiki Sloveniji sta še vedno na visokem nivoju.
Keywords: policijsko delo, pandemije, covid-19, diplomske naloge
Published in DKUM: 01.12.2022; Views: 450; Downloads: 52
Full text (689,66 KB) |
5. Izzivi uporabe sistemov umetne inteligence v policijskih postopkih : magistrsko deloMaša Ocepek, 2022, master's thesis Abstract: Uporaba sistemov umetne inteligence je že nekaj let prisotna v različnih sferah posameznikovega zasebnega in družbenega življenja, čeprav se njene prisotnosti pogosto niti ne zavedamo. Ljudje izraz umetna inteligenca po večini še vedno povezujejo z roboti, ki imajo človeku podobne lastnosti, vendar pa umetna inteligenca ni omejena le na uporabo v robotiki. Uporabljajo jo različne aplikacije, s katerimi se posamezniki srečujemo v vsakdanjem življenju, kot je na primer odklepanje pametnega telefona ali osebnega računalnika s prepoznavo obraza, označevanje oseb na fotografiji na družbenih omrežij (na primer Facebook) ali aplikacija Google Translate. V magistrskem delu se osredotočamo in raziskujemo predvsem uporabo sistemov umetne inteligence v policijskih postopkih in njen vpliv na posameznika in družbo.
Sistemi umetne inteligence imajo pomemben potencial tudi za uporabo pri izvrševanju nalog in pooblastil organov kazenskega pregona, saj so sposobni v zelo kratkem času obdelati, primerjati in kategorizirati veliko količino razpoložljivih podatkov. Iz tega razloga so organi kazenskega pregona uporabo tehnologij, ki temeljijo na umetni inteligenci, že vključili v različne sfere svojega delovanja. Kljub priložnostim, ki jih uporaba sistemov umetne inteligence prinaša v policijskih postopkih, pa ti sistemi pomembno vplivajo tudi na številne človekove pravice in temeljne svoboščine ter procesnopravna jamstva v kazenskem postopku. Ker gre za relativno mlado tehnologijo v razvoju, v svetu na globalni ravni še ni sprejete enotne definicije sistemov umetne inteligence, prav tako pa tudi obstoječi regulativni okvir ne zadosti potrebam za varno in pravično uporabo teh sistemov. Zaradi specifike delovanja, ki je večini posameznikov nepoznana in nedoumljiva, številnih odprtih možnosti uporabe sistemov umetne inteligence v policijskih postopkih in čezmejnih vplivov uporabe sistemov umetne inteligence, je zato nujno, da mednarodna skupnost enotno pristopi k oblikovanju enotne definicije sistemov umetne inteligence in sprejetju ustreznega regulativnega okvira, ki bo zagotovil spoštovanje mednarodno in ustavno priznanih človekovih pravic.
Keywords: umetna inteligenca, človekove pravice, napovedno policijsko delo, prepoznavanje obraza, prepoznavanje registrskih tablic, zasebnost, diskriminacija
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 448; Downloads: 86
Full text (1,39 MB) |
6. Analiza utemeljenih pritožb nad delom policistov v Republiki Sloveniji med leti [i. e. letoma] 2015 in 2020 : magistrsko deloMarko Kaluža, 2022, master's thesis Abstract: Magistrsko delo skuša vsebinsko analizirati vse utemeljene pritožbe zoper delo policistov in njihov potek razrešitve od leta 2015 do leta 2020. Za pridobitev podatkov smo zaprosili Ministrstvo za notranje zadeve, Direktorat za policijo in druge varnostne zadeve, Sektor za pritožbe zoper policijo. Raziskava je obsegala 74 utemeljenih pritožb iz celotnega območja Republike Slovenije. Ugotovili smo, da je pritožbe sestavljalo 108 pritožbenih razlogov. Ugotovili smo, da največ pritožbenih razlogov ni bilo iz komunikacije, ki se kaže v nedostojnem in nekorektnem odnosu, kot smo pričakovali, temveč iz opustitve dejanja ali neukrepanja policistov. Več razlogov kot iz nedostojne komunikacije je bilo tudi iz kategorije prekoračitev oziroma neupravičena ali nesorazmerna uporaba različnih policijskih pooblastil. Nedostojna komunikacija je prednjačila samo pred kategorijo neupravičene ali nesorazmerne uporabe prisilnih sredstev. Tudi nobena od nadaljnjih ugotovitev ni bila skladna s pričakovanji, saj smo pričakovali, da bo večina utemeljenih pritožb (izhajajoč iz postopka v »Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol)«, (2013)) obravnavana prvo na pomiritvenih postopkih in nato pred pritožbenim senatom. Pričakovali smo tudi (izhajajoč iz Kaluža, 2018), da bo geografsko največ utemeljenih pritožb na območjih policijskih uprav Ljubljana in Novo mesto. Ugotovljeno je bilo, da se večina pritožb obravnava neposredno na senatu, in da je geografsko največ pritožb na območjih policijskih uprav Ljubljana in Maribor. Ugotovitve o vsebini pritožbenih razlogov kažejo podobnosti z ugotovitvami iz Kaluža (2018), kjer so pričakovanja, povezana z nedostojno komunikacijo, bila enako zavrnjena.
Keywords: policija, policisti, policijska pooblastila, zloraba pooblastila, policijsko delo, pritožbe, pritožbeni postopki, analize, magistrska dela
Published in DKUM: 12.10.2022; Views: 334; Downloads: 69
Full text (1,02 MB) |
7. Spremembe slovenske policije v času COVID-19 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNika Polič, 2022, undergraduate thesis Abstract: Policija po vsem svetu deluje in svoje delo opravlja na različne načine. Strokovnjaki so načine delovanja razdelili na štiri različne modele: militaristično birokratski model, na pravu temelječ model, model delitve med javno in zasebno policijsko dejavnostjo ter v skupnost usmerjeno policijsko delo ali policijsko delo v skupnosti. Izmed vseh model delovanja, ki jih policija lahko uporablja za izvajanje svoje dejavnosti se zdi, da je model policijskega dela v skupnosti najbolj uspešen pri višjem zadovoljstvu prebivalstva s policijskim delom. Model dela se uporablja v več zahodnih državah, v Sloveniji se implementacija policijskega dela v skupnosti izvaja že od osamosvojitve v obliki organizacijskih sprememb in sprememb v načinu dela s prebivalstvom. Glavno načelo policijskega dela v skupnosti je to, da mora policija služiti prebivalstvu in tako pridobiti legitimnost za svoja dejanja. Poudarek sloni tudi na proaktivnem delovanju policije.
Skozi čas pandemije novega koronavirusa SARS-CoV-2, ki se je začel v letu 2020 je spremenil način kako in kje ljudje opravljajo svoje delo. Te spremembe so prav tako prišle tudi v policijsko okolje. Zaradi določenih organizacijskih sprememb in sprememb v načinu dela ter medijskim poročanjem o policijski dejavnosti sta mnenje in podpora policije v javnosti drastično padla. Strokovnjaki so bili zaskrbljeni v kakšno smer te spremembe vodijo slovensko policijo.
Skozi diplomsko nalogo smo ugotovili kakšne so bile posledice delovanja slovenske policije pod ukrepi COVID-19, katere organizacijske in delovne spremembe so se med tem časom uveljavile in ali se je zaupanje prebivalstva v slovensko policijo povrnilo, sedaj ko ukrepi niso več potrebni.
Keywords: policija, upravljanje policije policijsko delo, policijsko delo v skupnosti, spremembe, epidemija, covid-19, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.10.2022; Views: 551; Downloads: 97
Full text (1,80 MB) |
8. Vloga in povezanost digitalne fotografije s policijskim delom : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostKatarina Đuković, 2022, undergraduate thesis Abstract: Živimo v časih, ko nas na vsakem koraku spremljata digitalna fotografija in video posnetki. Od upodabljanja stvari in oseb na stene v jamah, do slikarstev na platnih je fotografija do danes doživela drastičen razvoj. Razvoj tehnologije pa je s seboj prinesel tudi novo dobo katero imenujemo digitalna doba. Na vsakem vogalu, pa naj bo to v mestu ali v naravi, nas spremljajo socialna omrežja, časopisi v digitalni obliki ali video posnetki naloženi na spletu. Digitalna fotografija je tako s časom postajala vedno bolj zanimiva in priročna tudi pri policijskemu delu. Spoznavali so njeno vrednost in ugotovili, kako lahko na preprostejši način dokumentirajo dokumente in dogodke, ter se tako izognejo nepravilnim zapisnikom ali tudi morebitni založitvi raznoraznih papirjev in fotografij na film. Ne samo, da je digitalna fotografija začela predstavljati manjši strošek za uporabnike, temveč je tudi začela igrati pomembno vlogo kot dokazno gradivo, da bi lahko sodišču in poroti pobližje predstavili sam proces razvijanja nekega dogodka. Policija in kazensko
pravni sistemi so lahko začeli pridobivati večje število informacij in jih posledično tudi lažje obdelovali. V diplomski nalogi smo se dotaknili teme in predstavili razvoj same digitalne fotografije. Kasneje pa tudi obrazložili, kako se je začela povezovati s policijskim delom. Digitalno fotografijo lahko pri policijskem delu najdemo na vsakem koraku. Najdemo jo v kontrolah hitrosti v prometu, fotografiranju dogodkov ali fotografiranju kraja kaznivega dejanja, kot dokazno gradivo. Pomembno vlogo igra tudi pri odkrivanju skritih informacij in gesel za prikrito komuniciranje. Vsega tega smo se bolj podrobno dotaknili v nadaljevanju same diplomske naloge in opisali pomen in načine uporabe le te.
Če bi hoteli povzeti vsa področja in načine, kjer se policija sreča z digitalno fotografijo bi bilo to praktično nemogoče. Digitalna fotografija je tako širok pojem, da bi o njem lahko govorili in govorili. Zato smo se odločili, da v tej diplomski nalogi predstavimo tiste najbolj pogoste oziroma načine srečanja fotografije z policijo, kateri so poznani vsem, ter s tem bralcem omogočili da se naučijo nekaj novega, nekaj kar mogoče o teh srečanjih še niso vedeli. S pomočjo znanstvenih člankov in javnih raziskav smo poskušali pobližje predstaviti in razložiti postopke pridobivanja fotografij tekom
policijskih preiskav. Odkrili smo s čem vse se policisti srečujejo tekom svojega delovnega časa, na kaj vse morajo biti pozorni in kako se zadev lotiti na pravilni način. Pobrskali smo malo globje, ter opisali postopek pridobivanja fotografije tudi s področja cestnih kamer, kar pa verjetno ni znano prav vsakemu.
Keywords: diplomske naloge, fotografija, digitalna fotografija, policija, policijsko delo, dokazno gradivo, kazensko pravni sistem
Published in DKUM: 06.09.2022; Views: 248; Downloads: 26
Full text (1,72 MB) |
9. Kompetenčni model vodje informatorja : magistrsko deloAndrej Rovan, 2022, master's thesis Abstract: Magistrska naloga opisuje kompetence in možnost postavitve kompetenčnega modela. Kompetenčni model se lahko uporablja za npr. pripravo na razpis za nova delovna mesta, pri razvoju zaposlenih in pri izvedbi rednih letnih razgovorih, izobraževanja in usposabljanja, nagrajevanje in načrtovanje potrebnih sredstev. Kompetenčno model nudi organizaciji celovit pregled nad vsemi zahtevami delovnega mesta. Dober model kompetenc lahko nadgradi obstoječo sistemizacijo in z njegovo pomočjo lahko organizacija dobi odlično orodje za pomoč pri kariernem razvoju zaposlenih.
V magistrski nalogi smo želeli analizirati in ugotoviti, ali imajo v Slovenski policiji sestavljen model kompetenc za kriminaliste znotraj oddelka za delo z informatorji zaposlenih v Centru za kriminalistično obveščevalno dejavnost, Oddelku za delo z informatorji in kakšne naj bi bile predvidene kompetence za ostale policiste-kriminaliste, ki vodijo informatorje. Glavni namen magistrske naloge je pregled obstoječega stanja na področju kompetenc vodij informatorjev, glavni cilj pa je vzpostavitev kompetenčnega modela, s vzpostavljenim ustreznim informacijskim sistemom podpore. Želeli smo podati možnosti za nadaljnji razvoj kompetenčnega modela za specifično delovno področje. V ta namen smo najprej opravili podroben pregled strokovne literature, na podlagi sistemizacije delovnih mest in na podlagi opisa zahtev. Skladno z pregledom vseh dobljenih podatkov s strani intervjuja in fokusne skupine, smo pripravili ustrezen kompetenčni model z navedbo vseh potrebnih kompetenc za zasedbo in za opravljanje del delovnega mesta policist vodja informatorja.
Raziskavo smo izvedli s pomočjo nestrukturiranega intervjuja in s pomočjo fokusne skupine. Ugotovili smo ključne kompetence, strokovna znanja, spretnosti in sposobnost, izkušnje in prepričanja, osebnostne lastnosti, odgovornost in zanos, samopodobo in ostale elemente, katere policist vodja informatorja potrebuje za uspešno učinkovito in strokovno opravljanje nalog. Na podlagi vsega navedenega predvidevamo, da magistrska naloga nudi popolnoma nov pogled na delovno mesto vodje informatorja, ob enem pa lahko predvidevamo, da magistrska naloga predstavlja nadaljnji temelj in pomoč pri opravljanju poklica vodje informatorja. Na Center za raziskovanje in socialne veščine Policijske akademije Generalne policijske uprave smo poslali prošnjo za raziskovanje v policiji, saj smo želeli pridobiti podatke ali obstaja kompetenčni model v Slovenski policiji za delovno mesto vodje informatorja. Kompetenčni model je v pripravi, vendar še ni objavljen in zato navkljub prošnji nismo mogli dostopati do njega. Želeli smo dobiti vpogled v novo sistematizacijo delovnega mesta kriminalista specialista v oddelku za delo z informatorji, ter z novo pridobljenimi podatki želeli nadgraditi dobljene podatke s strani sodelujočih v fokusni skupini in s pomočjo nestrukturiranega intervjuja, vendar žal niso bili pripravljeni na skupno sodelovanje, za kar se jim vseeno zahvaljujemo. Potrebno je poudariti, da je omenjeno delovno mesto strokovno-specialistično in je kot tako podvrženo morebitnim neželenim vplivom iz zunanjega okolja, kar pomeni, da je potrebno pri razkrivanju določenih posebnosti ohraniti zdravo in razumsko mero konspirativnosti predvsem pa paziti, da s poseganjem v omenjeno problematiko ne povzročimo dodatnih zapletov in ne razkrivamo taktike in metodike samega dela, ki bi vplivalo na nadaljnje izvajanje omenjenega dela s posamezniki, ki sodelujejo s policijo. Zaradi zgoraj omenjenega je lahko predstavljeno magistrsko delo nekoliko »vsebinsko prazno« pa vendar še vedno predstavi strokoven vpogled v omenjeno področje.
Keywords: kompetence, kompetenčni modeli, policijsko delo, vodja informatorja, magistrska dela
Published in DKUM: 25.07.2022; Views: 552; Downloads: 82
Full text (1,07 MB) |
10. Učinkovitost sistemskega nadzora nad policijo na področju spoštovanja človekovih pravic ter zakonskih in strokovnih standardov policijskega dela : (CRP V5-1942): zaključno poročilo ciljnega raziskovanega projektaBenjamin Flander, Maja Modic, Branko Lobnikar, Bojan Tičar, 2021, final research report Keywords: policijsko delo, nadzor nad policijo, spoštovanje človekovih pravic, strokovni standardi, zakonski standardi, EU
Published in DKUM: 08.07.2022; Views: 454; Downloads: 8
 Link to file |
