Search the digital library catalog

Abstract: Diplomska naloga se je osredotočala na primerjavo usposabljanja policijske konjenice v Republiki Sloveniji in zvezni državi New York (ZDA). Konjeniške enote, kot posebne enote policije, opravljajo naloge vzdrževanja javnega reda, nadzora množic in patruljiranja na težko dostopnih območjih in v mestih. Namen naloge je bil ugotoviti, kako se usposabljanje konj in policistov konjenikov razlikuje glede na okolijske, pravne in organizacijske razmere v obeh okoljih, ter kakšen vpliv imajo te razlike na operativno učinkovitost in vlogo enot v skupnosti. Primerjalna analiza je temeljila na kvalitativni in kvantitativni analizi sekundarnih virov, zakonodaje ter strokovne literature. Vključevala je tudi analizo zgodovinskega razvoja konjeniških enot, tehničnih zahtev za izbiro konj in kadrov, strukturiranih postopkov usposabljanja ter vsakodnevnega operativnega delovanja. Ključen empirični prispevek naloge je predstavljal strukturiran intervju z inštruktorjem slovenske policijske konjenice, ki osvetljuje konkretne prakse in izzive na terenu. Ugotovitve so pokazale, da konjeniške enote v Sloveniji delujejo v mešanem okolju (urbano–naravnem), zato je njihovo usposabljanje bolj vsestransko, s poudarkom na taktiki, preživetju v naravi in odzivanju na različne dražljaje. NYPD pa je specializiran za gosto urbano okolje, kar zahteva intenzivno senzorično navajanje konj ter poudarjeno psihofizično pripravljenost policistov. V Sloveniji policisti za konje skrbijo in jih trenirajo sami, v NYPD pa sodelujejo tudi civilni pomočniki. Pravno gledano je razlika predvsem v statusu konja – v Sloveniji kot sredstvo, v ZDA pa kot pravno zaščitena »službena oseba«. Zaključki so pokazali, da je možno določene pristope prenesti na oba sistema. Priporočamo nadaljnjo standardizacijo usposabljanja, večjo institucionalno podporo konjeniškim enotam in več mednarodnega sodelovanja. Rezultati prispevajo k razumevanju pomena policijske konjenice v sodobnem času, kjer konj ni le orodje, temveč del varnostnega sistema z edinstveno funkcijo vzpostavljanja stika z javnostjo in simbolne prisotnosti varnosti v prostoru.
Keywords: policijsko delo, policijske konjeniške enote, primerjalna analiza, Slovenija, New York, diplomske naloge
Published in DKUM: 13.11.2025; Views: 0; Downloads: 4
Full text (1,05 MB)

Abstract: Besedilo obravnava problematiko družinskega nasilja v Sloveniji in drugod po svetu, tudi s poudarkom na večkratni viktimizaciji žrtev – sprva s strani storilca, nato pa še zaradi pomanjkljive podpore institucij. Policija, zdravstveni delavci in druge strokovne službe pogosto nimajo dovolj znanja za ustrezno prepoznavanje in obravnavo nasilja, medtem ko dolgotrajni pravni postopki in senzacionalistično medijsko poročanje lahko dodatno poglobijo stisko žrtev. Prostovoljci, ki imajo pomembno vlogo pri nudenju pomoči, pogosto niso dovolj sistematično usposobljeni, kar vpliva na kakovost podpore. Namen raziskave je izpostaviti pomen ustreznega usposabljanja prostovoljcev in zaposlenih v kriznih centrih ter raziskati komunikacijske pristope pri prvem stiku z žrtvami, saj neprimerna komunikacija lahko vodi do sekundarne viktimizacije. Raziskava naslavlja tudi vlogo digitalne komunikacije, ki se sicer povečuje, a ne prinaša nujno občutka varnosti in slišanosti. Ključni cilji so analiza zaznanih komunikacijskih kompetenc zaposlenih in prostovoljcev, oblikovanje predlogov za izboljšanje usposabljanj ter prilagoditev pristopov glede na različne oblike družinskega nasilja. Poudarjena je potreba po tesnejšem sodelovanju institucij, zmanšanju tolerance do nasilja ter oblikovanju smernic, ki bodo prispevale k večjemu zaupanju žrtev in učinkovitejši zaščiti pred nasiljem.
Keywords: policijsko delo, viktimizacija, komuniciranje, diplomske naloge
Published in DKUM: 22.10.2025; Views: 0; Downloads: 23
Full text (1,11 MB)

Abstract: Človekove temeljne pravice in svoboščine so neločljivo povezane z demokracijo in pravno državo in so ena izmed pomembnejših vrednot. Osnova varne družbe je varna družina, zato mora pravna država s svojimi mehanizmi zagotavljati, da se konflikti v katerikoli oblikah odpravljajo in zmanjšujejo, še posebej takrat, ko so njihove žrtve ranljive skupine. Nasilje v družini je oblika nasilja, ki ogroža najbolj občutljive skupine ljudi, ženske, otroke in starejše, živeče v zapletenih medsebojnih odnosih, v družini. Nasilje v družini ni zgolj socialnoekonomski pojav temveč tudi vzgojni, zdravstveni, moralni in etični. Ko govorimo o nasilju v družini se osredotočamo na nasilje med družinskim članom (ali člani) v odnosu do drugega družinskega člana (ali članov). Za nasilje ni nikoli opravičila, kajti vedno je namensko s katerim želi povzročitelj nad žrtvijo ustvariti premoč in kontrolo. Nasilje v družini je dejanje s težkimi travmatičnimi posledicami. Ravno zaradi tega, je potrebno o tej temi glasno in pogumno govoriti, policijska obravnava takšnih dogodkov pa zaradi navedenega zahteva posebna znanja in ukrepe, ki smo jih v diplomski nalogi predstavili. Od sprejetja Zakona o preprečevanju nasilja v družini v letu 2008 je nasilje v družini deležno pozorne in dodatne obravnave, prav tako je preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje tovrstnega nasilja ena izmed temeljnih nalog slovenske policije, s katero se policisti pri svojem delu, žal , srečujejo vse pogosteje.
Keywords: policijsko delo, preprečevanje nasilja, diplomske naloge
Published in DKUM: 13.10.2025; Views: 0; Downloads: 17
Full text (1,18 MB)

Abstract: V diplomskem delu smo opravili pregled preventivnih aktivnosti, ki jih izvaja slovenska policija, ugotavljali smo katere preventivne dejavnosti izvajajo na Policijski upravi Maribor in ali je Policijska uprava samostojna pri izvajanju preventivnih projektov in dejavnosti. Vsebinsko se diplomska naloga navezuje na preventivni projekt Otroška varnostna olimpijada, ki poteka na območju Policijske uprave Maribor že skoraj 20 let in v katerem poteka tekmovanje učencev četrtih razredov osnovnih šol. Zanimalo nas je, kdo je idejni vodja projekta, kako se izvaja ta projekta in ali so v ta projekt vključene tudi druge službe. Namen diplomskega dela je na primeru Policijske uprave Maribor ugotoviti, ali Policija, namenja dovolj oziroma vse več finančnih sredstev za preventivne dejavnosti kakor tudi ali bi bilo mogoče preventivni projekt Otroška varnostna olimpijada, ki poteka samo na območju Policijske uprave Maribor, razširiti na območje celotne Republike Slovenije. V teoretičnem delu smo opisali preventivno delo policije, delo vodje policijskega okoliša, se dotaknili policijskega dela v skupnosti in predstavili preventivne projekte, ki jih izvaja policija po celotni državi. V raziskovalnem delu pa smo z izvedbo dveh intervjujev podrobneje predstavili preventivni projekt Policijske uprave Maribor, Otroško varnostno olimpijado in v okviru projekta tudi dobrodelno Štengijado. Treba je poudariti, da od policije nismo dobili dovoljenja za vpogled v financiranje projekta, tako da natančnih podatkov financiranja nismo pridobili. Kljub temu smo ugotovili, da policija na splošno podpira preventivne projekte in spoznali, da so policijske uprave samostojne pri izvajanju preventivnih projektov. Skozi diplomsko nalogo smo ugotovili tudi nekaj pomanjkljivosti pri predstavitvi preventivnih projektov na spletni strani policije. Prav tako smo, v okviru preučevanja preventivnega projekta Otroške varnostne olimpijade, predlagali razširitev projekta in sodelovanje z Javno agencijo Republike Slovenije za varnost prometa. Predlagali smo tudi, da se projekt Otroška varnostna olimpijada izvaja še naprej, saj skozi igre poskrbi za večjo ozaveščenost otrok o varnosti v prometu in na splošno ter jim predstavi nevarnosti, ki jih lahko doletijo ter kako se na njih odzvati.
Keywords: policijsko delo, preventivno delo, projekti, diplomske naloge
Published in DKUM: 08.09.2025; Views: 0; Downloads: 21
Full text (1,69 MB)

Abstract: V zaključnem delu smo se osredotočili na policijsko delo v ruralnem in urbanem okolju s ciljem preučiti številne dejavnike, ki vplivajo na različno izvajanje policijskega dela v skupnosti v urbanih in ruralnih okoljih. V prvem delu diplomske naloge smo predstavili policijsko delo v skupnosti, njegov zgodovinski razvoj in njegovo delovanje. Prav tako smo teoretično opredelili pojem urbano in ruralno okolje, določili kaj predstavlja ruralno in urbano okolje v Sloveniji ter v tujini. V drugem delu diplomske naloge smo preučili delovanje policijskega dela v skupnosti, v ruralnih in urbanih okoljih ter povzeli glavne ugotovitve raziskav. Ugotovili smo, da se policisti pri svojem delu v urbanem okolju srečujejo z drugačnimi izzivi, kot v ruralnem okolju, vendar pa za nobenega od okolij ne moremo trditi, da izzivov ni in da je delo lažje. Izpostavljamo pomen stalne prisotnosti policije ter močne vloge vodij policijskih okolišev, ki s svojim delom krepijo varnost, zaupanje in sodelovanje v skupnosti. Zaključno je poudarjeno, da bi morali v slovenski policiji prioritetno rešiti kadrovsko podhranjenost ter vodjem omogočiti kontinuirano izobraževanje in učinkovito vključevanje v lokalno okolje. Predlagali smo nekatere izboljšave, ki bi lahko pripomogle k uspešnejšemu reševanju izzivov policije. Izpostavili smo kadrovsko popolnjenost policijskih postaj, umestitev vodij policijskih okolišev v sistem zagotavljanja varnosti na lokalni ravni ter kontinutirano izobraževanje na področju različnih tematik, s katerimi se policisti srečujejo pri delu v lokalnem okolju.
Keywords: policijsko delo, lokalna skupnost, urbana okolja, ruralna okolja, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.07.2025; Views: 0; Downloads: 9
Full text (857,88 KB)