SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 14
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
POLICIJSKO PRIDRŽANJE - UKREP ZA PREPREČITEV UNIČENJA DOKAZOV V POSTOPKU HIŠNE PREISKAVE
Aljoša Jaklin, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Človekove pravice in temeljne svoboščine so izredno pomembna dobrina sodobne družbe, zato so zapisane v Ustavi kot najvišjem pravnem aktu države. Tudi Republika Slovenija zagotavlja visoko zaščito človekovih pravic v postopkih represivnih organov. Tako so v Ustavi Republike Slovenije zajete tudi podrobne določbe o pravici do osebne svobode in nedotakljivosti stanovanja, ki jih zakonodaja samo še razčlenjuje in natančneje določa. Policija, kot represivni organ, mora osebam v postopkih odvzema prostosti, kot tudi v postopku hišne preiskave, zagotavljati pravice, ki jim jih nalaga zakonodaja. Prav tako se mora Policija držati zakonodajnih pravil, ki so v teh dveh postopkih natančno določeni. Namen diplomske naloge je predstavitev glavnih značilnosti, ki so povezane z institutom pridržanja in hišne preiskave. Predstavljena je pravna ureditev v Republiki Sloveniji, ki opredeljuje instituta pridržanja in hišne preiskave na nivoju zakona in podzakonskih predpisov. Prav tako so predstavljene pravice oseb, ki jim je odvzeta prostost, kot tudi pravice preiskovanih oseb, zoper katere se izvaja hišna preiskava, na nivoju zakona, kot so vročitev odredbe, seznanitev s pravico do odvetnika, poziv k prostovoljni izročitvi predmetov, prisotnost procesnih subjektov ter pisanje in izročitev zapisnika o hišni preiskavi. Tako imenovana Miranda se nanaša na osumljence kaznivih dejanj, ki jim je odvzeta prostost. V slovenskih pozitivno-pravnih predpisih je ta zahteva izrecno zapisana, kar pomeni, da je potrebno pred vsakršnim odvzemom prostosti oziroma pridržanjem osebo o razlogih za odvzem prostosti tudi poučiti. Da lahko policija osebi odvzame prostost, pa mora imeti utemeljen razlog za sum, da je le-ta storila konkretno kaznivo dejanje. Utemeljeni razlog za sum pa je pravni standard, ki je potreben za odreditev hišne preiskave, pri kateri pa ima oseba, zoper katero se izvaja hišna preiskava, pravice, podobne pravicam iz Mirande. Vse izjave pridržanih oseb, kakor tudi dejanja policije, ki niso izvedena v skladu z zahtevami, so tako na sodišču neuporabna ter se izločijo kot nedovoljeni ali nezakoniti dokazi.
Keywords: osebna svoboda, odvzem prostosti, policijska pooblastila, policijski postopki, policijsko prijetje, pridržanje, nedotakljivost stanovanja, hišna preiskava, uničenje dokazov, koluzijska nevarnost
Published: 13.10.2010; Views: 3023; Downloads: 537
.pdf Full text (389,69 KB)

5.
6.
Kršitve človekovih pravic v postopkih s policijo : diplomsko delo
Željana Mršić, 2011, bachelor thesis/paper

Abstract:
Keywords: policija, policijski postopki, človekove pravice, kršitve, nadzor, pritožbe, diplomske naloge
Published: 22.11.2011; Views: 1478; Downloads: 373
.pdf Full text (577,79 KB)

7.
Sprožilna situacija kot pogoj za pričetek izvajanja policijskega postopka : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Robert Gorenc, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava specifiko policijskega poseganja v pravice državljanov, ki ne ravnajo v skladu s sprejetimi družbenimi normami, oz. pravico državljanov, da policist ne posega v njihove pravice, če ravnajo v skladu s sprejetimi družbenimi normami. Policist ima dolžnost in pravico, da v primerih, ko so izpolnjeni določeni zakonski pogoji, na zakonit in strokoven način izvede nalogo, ki mu je v dani situaciji naložena. Zakon pa mu s tem ne samo dovoljuje, temveč ga tudi zavezuje, da v določenih primerih z namenom zavarovanja pravice nekoga poseže v pravico drugega. Dejstvo je, da policist za izvedbo katere koli naloge, ki je usmerjena v zavarovanje življenja in premoženja ljudi, s tem poseže v oz. omeji pravice drugega. Ob omejevanju oz. posegih v pravice z namenom zavarovanja pri domnevno oškodovanih pa se vselej pojavi vprašanje, ali je poseg policista pri izvajanju naloge skladen z veljavno zakonodajo, nadalje pa tudi, ali je policistovo zakonito ravnanje tudi strokovno, profesionalno, humano, sorazmerno, primerno, in še bi lahko naštevali dileme, ki z vidika policistovega dela predstavljajo vprašljive, v nekaterih primerih za policista zelo nehvaležne posege. Človekove pravice in svoboščine so opredeljene v številnih mednarodnih dokumentih, temeljni akt v R Sloveniji je Ustava, tolmačenja ob razpravah v smislu zavarovanja pravic pa so prepogosto filozofsko usmerjena. Slovenska zakonodaja policiste pri opravljanju posameznih nalog zavezuje z natančno opredeljenimi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se določena naloga lahko prične izvajati. Govorimo torej o sprožilni situaciji, ki jo zakonodaja opredeljuje z izpolnjevanjem natančno določenih pogojev. V teoretičnem pogledu tematika niti ni problematična, še zlasti, ko se razprava vodi v smislu: »zakon določa, da morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji itd.« Tudi glede pomena posameznih dokaznih oz. varnostnih standardov ni večjih razhajanj, če se o njih razpravlja brez konkretne povezave na konkreten primer. Težava, ki bi jo rad izpostavil v obravnavani tematiki, se nanaša predvsem na praktično uveljavljanje v zakonu zapisanih določil. Dejstvo je, da na sprožilno situacijo kot pogoj za pričetek izvajanja policijskega postopka ne vplivajo samo v zakonu zapisani pogoji, temveč so tu še številne okoliščine, ki izhajajo iz narave policista, ter tiste, ki jih narekuje družba v odnosu do dela policistov.
Keywords: policija, policijsko delo, policijska pooblastila, policijski postopki, človekove pravice, diplomske naloge
Published: 08.05.2013; Views: 744; Downloads: 73
.pdf Full text (568,51 KB)

8.
9.
Revizija postopkov policije v primeru izbruha nevarno nalezljivih kužnih bolezni - zadostno in potrebno celovito? : specialistično delo
Franc Pavlin, 2013, specialist thesis

Abstract: Izbruh nevarno nalezljivih kužnih bolezni, ki se prenašajo na človeka in se okuženost z boleznijo pojavlja v večjem obsegu, predstavlja krizne razmere, ki lahko resno ohromijo delovanje države. Nenadzorovano širjenje bolezni v večjem obsegu in ne obvladovanje nastalih kriznih razmer, lahko predstavlja nevarnost za delovanja sistema nacionalne varnosti. Sobivanje človeštva v času globalizacija je olajšano in organizirano s tesno medsebojno povezanostjo na nadnacionalni in med kontinentalni ravni. Z dnevno migracijo ljudi, transportom živali in drugimi živili v prehranski industriji, se bistveno povečuje tveganje za širjenje virov ogrožanja. Republika Slovenija ima urejeno delovanje in odzivanje sistema nacionalne varnostni. Krovni akt na področju zagotavljanja sistema nacionalne varnosti v RS je Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije, ki je podlaga za celoto uravnoteženih zakonskih in podzakonskih aktov, načrtov, programov in dejavnosti vseh struktur delovanja naše države. Obvladovanje kriznega dogodka uvrščamo v podsistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ureja ga Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. V zakonu so opredeljeni ukrepi in naloge posameznih subjektov nacionalne varnosti, ki jih je potrebno izvajati v pred-kriznem, kriznem in post-kriznem obdobju. Najpomembnejše strukture obvladovanja kriznih dogodkov so Uprava RS za zaščito in reševanje, Civilna zaščita, gasilske in reševalne službe, Slovenska vojska in Slovenska policija. Policija ima kot civilna institucija pri soočanju in takojšnjem zaznavanju kriznih dogodkov zagotovo eno pomembnejših vlog. Za potrebe obvladovanja oziroma ukrepanja v kriznih razmerah ima podlago v spremenjeni policijski zakonodaji in opredeljeno v načrtih pripravljenosti, ki so prilagojeni raznolikosti virov ogrožanja. Predvideni postopki in ukrepi, ki jih je treba izvajati ob zaznavi kriznega dogodka, so v Policiji dobro definirani in dobro normativno urejeni. Ugotavljamo pa, da niso zadostno in potrebno celoviti. Da bomo izboljšali stanje pripravljenosti za potrebe obvladovanja kriznih dogodkov, bo potrebno posodobiti in dopolniti program izobraževanja ter usposabljanja na vseh ravneh policijskega delovanja. Preoblikovati bo treba koncept delovanja posameznih služb znotraj policije in Ministrstva za notranje zadeve. Da se bo celoten sistem zagotavljanja nacionalne varnosti sposoben uspešno zoperstavljati različnim virom ogrožanja, je v prihodnje potrebna večja povezanost in medsebojno sodelovanje. Samo tako se bomo lahko zadostno in celovito soočali s kriznimi dogodki in izvajali potrebne ukrepe za obvladovanje nastalih razmer.
Keywords: policija, policijsko delo, policijski postopki, kužne bolezni, nalezljive bolezni, epidemije, specialistične naloge
Published: 08.05.2013; Views: 1347; Downloads: 136
.pdf Full text (710,73 KB)

10.
Temelj izvajanja policijske naloge
Anton Kreslin, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Slovenska policija opravlja svoja uradna dejanja v skladu z nacionalno zakonodajo Republike Slovenije. Policisti lahko pri svojem delu uporabljajo le tista pooblastila, ki so določena v zakonih oziroma v podzakonskih aktih, pri čemer lahko praviloma uporabljajo le tisto opremo, ki je sistemizirana oziroma tipizirana. Način uporabe posameznega pooblastila je odvisen predvsem od vrste policijskega postopka. Krovni zakon, ki daje policistom temelj za izvajanje policijske naloge je Zakon o nalogah in pooblastilih policije. Policisti v večini primerov uporabijo zakonsko določeno pooblastilo med svojim rednim delom, ko vsakodnevno ukrepajo na podlagi službene dolžnosti, med opravljanjem rednih del in nalog. Ko policisti med delom zaznajo kršitev določenega zakona, so dolžni samoiniciativno ukrepati, da zavarujejo oziroma preprečijo ogrožanje človeškega življenja ali premoženja. V nasprotnem primeru se lahko policistom očita odstopanje od ukrepanja, kar pomeni, da niso postopali po zakonu. V danem primeru obstaja sum disciplinske kršitve oziroma celo obstoj utemeljenih razlogov za sum storitve kaznivega dejanja. Policiji lahko v skladu z zakonodajo pristojni organi na podlagi pisne odredbe naložijo naloge, ki jih morajo policisti realizirati brez odločanja, ali bodo nalogo izvedli ali ne, s predpogojem, da so izpolnjeni pravni in formalni pogoji odrejene naloge. V določenih primerih pa policisti ukrepajo na ukaz svojega predpostavljenega, ki se vrši predvsem v primerih hujših kršitev javnega reda in miru oziroma pri varovanju javnih shodov ali zbiranj. V teh primerih gre za ukrepanje večjega števila policistov ali policijskih patrulj naenkrat. Navedeno ukrepanje policije zahteva kompleksnejši pristop glede vodenja dane situacije, za kar je potrebno enotno vodenje, kjer policijski vodja na kraju ukazuje policistom, glede uporabe določenega policijskega pooblastila oziroma prisilnih sredstev. S tem se doseže enotno postopanje policije in pregled nad nastalo situacijo. V vseh primerih izvajanja policijskih postopkov je nujno, da policisti dobro poznajo policijska pooblastila in da pri vsakem ukrepanju postopajo v skladu z osnovnimi načeli za uporabo policijskih pooblastil.
Keywords: policija, policijsko delo, policijske naloge, policijska pooblastila, policijski postopki, diplomske naloge
Published: 12.02.2015; Views: 736; Downloads: 264
.pdf Full text (340,66 KB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica