| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 15
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Dialektika policijskega dela : stvarnost ali mit?
Aleksander Koporec Oberčkal, 2006, published professional conference contribution

Keywords: policija, policijsko delo, dialektika, protislovja, policijska subkultura
Published in DKUM: 29.03.2024; Views: 149; Downloads: 7
.pdf Full text (307,29 KB)

2.
Policijska subkultura : primerjava med mestnimi in primestnimi enotami
Gregor Štrukelj, Milan Pagon, 2003, published scientific conference contribution

Keywords: policija, policijska subkultura, policijske postaje, raziskave
Published in DKUM: 19.03.2024; Views: 149; Downloads: 10
.pdf Full text (198,32 KB)

3.
Integriteta policijskih managerjev in njen vpliv na policijsko subkulturo
Janez Mekinc, Andrej Anžič, 2003, published professional conference contribution

Keywords: policija, policijski managerji, etika, policijska subkultura, neetično vedenje, delovno mesto, korupcija, integriteta
Published in DKUM: 19.03.2024; Views: 212; Downloads: 6
.pdf Full text (194,86 KB)

4.
Seksizem v policijski uniformi : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Tinkara Susman, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V svoji diplomski nalogi raziskujem temo seksizma v policijski uniformi. Tema je obsežna a vseeno je o omenjeni tematiki zelo malo spisanega. Gre za delikatno, nevidno temo, o kateri se ne piše veliko, a se o njej, v policijskih vrstah, neprestano govori. V diplomskem delu so bila preučena številna domača in tuja znanstvena dela. Velik del zaključnega dela zaobjemajo izsledki in ugotovitve iz člankov in letnih poročil. Prav tako dobršen del predstavljajo študije, narejene na omenjeno temo. Seksizem je aktualna tema, o kateri se zadnje čase postavljajo številna vprašanja: v kolikšni meri, zakaj in v katerem sektorju gospodarstva se ta najpogosteje pojavlja. Gre namreč za diskriminacijo žensk na delovnih mestih; žrtve omenjenega pojava so obstajale že vrsto let, a se je pojav na delovnih mestih zanikal. Z razvojem družbe in politike, ki ji vlada, so se v zadnjih desetletjih odpirala in porajala številna vprašanja na omenjeno temo, saj so ženske izražale nejevoljo nad diskriminatornim in seksističnim vedenjem sodelavcev zoper njih. Teoretiki in raziskovalci so nato ugotovili, da je seksistično dojemanje ženskega spola na delovnih mestih, predvsem v tradicionalno moških institucijah, vse prej kot neobičajno in začeli raziskovati tovrstno področje. Ne evropski in nacionalni ravni so vrsto let sprejemali različne zakonske in podzakonske akte, konvencije in priporočila, ki bi preprečili diskriminatorno vedenje zoper ženski spol. Kljub vsem sprejetim ukrepom proti diskriminaciji in seksizmu pa je to tema, ki nenehno buri duhove, in znotraj katere se nenehno razvijejo nove oblike omenjenega pojava. Težava je namreč v tem, da človeški um vedno najde šibkejšega, ki ga zavrača, in mu želi povzročiti škodo.
Keywords: policija, policijska subkultura, ženske, vključenost, diskriminacija, seksizem, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.11.2021; Views: 925; Downloads: 161
.pdf Full text (625,27 KB)

5.
Strukturna analiza samomorov v slovenski policiji : doktorska disertacija
Bruno Blažina, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Samomor v policiji je v Evropi še vedno tabuizirana tema in dokaj neraziskano področje, ki doslej ni bilo podvrženo konkretnejši znanstveni analizi, kot je na primer področje samomorilnosti v varnostnih organih že desetletja podrobno proučevano v ZDA, na podlagi izsledkov pa pripravljeni ustrezni odzivi in preventivni ukrepi. Policisti v Evropi in njihove policijske organizacije so še vedno podvrženi različnim predsodkom, izvirajočim iz policijske subkulture, ki je večinoma povsod po svetu zelo podobna. Policisti in njihovi vodje imajo policista za posameznika, ki je nadpovprečno hraber in pošten, ki sam rešuje svoje težave in ne potrebuje drugih oseb, da bi jim morebiti zaupal svoje težave. Izražanje stiske, preveč emocionalno odzivanje in izkazovanje čustev niso zaželeni, psihične motnje ali celo bolezen pa so sramota. Prav tako je sramotno iskanje strokovne pomoči v primeru stiske in psihičnih težav, ki je velikokrat celo na nek način sankcionirano z omalovaževanjem takega posameznika kot slabiča ali »motene« osebe, nesposobne opravljati odgovorne policijske naloge ter nošenja in rokovanja s službenim orožjem. Namen raziskave samomorov v slovenski policiji je bil proučiti skupne komponente in ugotovitve več ločenih raziskav in izvesti skupen sklep, na podlagi katerega bi laže in potrjeno dognali vzroke in skupne značilnosti samomorov v slovenski policiji in policiji kot stanovski organizaciji nasploh. Raziskovalno nalogo smo razdelili na teoretični in empirični del ter povzeli skupne ugotovitve posameznih analiz, ki smo jih primerjali med seboj. Na koncu smo pripravili sklepne misli s priporočili za izboljšanje stanja na področju boja proti samomorilnosti v policiji. Teoretični del obsega splošne doslej znane značilnosti in vrste samomora skozi zgodovino ter gibanje na področju samomorilnosti v državah Evropske unije in širše. Predstavimo tudi dosedanje že izvedene analize na temo samomorov v policiji primerljivih držav in slovenski policiji, saj so bili podatki doslej že proučevani v diplomskih nalogah diplomantov Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Še posebej podrobno predstavimo področje pojava samomorilnosti v avstrijski policiji ter izvedemo primerjavo s podatki o samomorilnosti v slovenski policiji. Obenem primerjamo način izvedbe psihološkega presejevanja kandidatov za policiste obeh policij in izpeljemo zaključke, ki kažejo, da je ogroženost zaradi samomorilnosti v slovenski policiji manjša od tiste v avstrijski policiji in policiji drugih primerljivih držav, da pa bi veljalo izboljšati sistem presejevanja kandidatov za policiste po vzoru avstrijskega modela. Podrobno predstavimo tudi izvedene teoretične osnove znanstvenih analiz, opravljenih na Psihiatrični kliniki Ljubljana v času po drugi svetovni vojni in po osamosvojitvi, in ugotovimo, da je trend samomorilnosti med slovensko splošno populacijo in med slovenskimi policisti podoben ter da se glede vzrokov, znanih indikatorjev in ugotovitve glede »kritične« in najbolj ogrožene skupine posameznikov podatki iz ugotovitve izvedenih študij deloma prekrivajo. V empiričnem delu izvedemo primerjavo podatkov, pridobljenih v že izvedenih podobnih analizah samomorilnosti med splošno populacijo v Republiki Sloveniji, in rezultatov analiz raziskav, ki smo jih izvedli med policijsko populacijo v Republiki Sloveniji. Nekaj analiz je bilo opravljenih tudi s pomočjo zgodovinskega gradiva, ki smo ga na podlagi dovoljenja Arhivske komisije RS zbrali v Arhivu RS v Ljubljani. Pri zbiranju podatkov smo uporabili statistične podatke Svetovne zdravstvene organizacije, podatke Evropskega statističnega urada EUROSTAT, podatke, pridobljene v Statistični upravi RS (SURS), na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) oziroma Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) in Policiji ter v Arhivu Republike Slovenije.
Keywords: samomori, osebnostne lastnosti, socialni dejavniki, policija, policisti, policijska subkultura, doktorske disertacije
Published in DKUM: 24.07.2018; Views: 2448; Downloads: 230
.pdf Full text (5,41 MB)

6.
Ocena škodljivosti deviantnega vedenja policistov : primerjava mnenj med prebivalci in policisti
Aljaž Hölzl, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Ljudje imamo različne poglede na ravnanja ali dejanja posameznika. Nekaterim je nekaj, kar je kaznivo, moralno, spet drugim pa se ta stvar oziroma dejanje zdi nemoralno ali nesprejemljivo. Deviantna ravnanja imajo še večjo težo, če jih hote ali nehote izvršijo ljudje na pomembnih položajih ali uslužbenci javnega sektorja, med katere spadajo tudi policisti. Opravili smo raziskavo, v kateri nas je zanimalo, kakšno mnenje imajo o različnih oblikah odklonskega vedenja policistov oni sami ter kaj si o tem mislijo prebivalci na območju Republike Slovenije. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili različne teme, ki se navezujejo na odklonsko vedenje. Kot prvo smo se za izhodišče dotaknili same legitimnosti policijskega dela ter javnega mnenja, kasneje pa smo predstavili dve zelo pomembni temi v policijski organizaciji, in sicer etiko in integriteto, kjer smo podrobneje opisali tudi moralo, norme ter vrednote policijskega dela. Poleg tega smo podrobneje opisali oziroma predstavili našo glavno temo, odklonsko vedenje policistov, kamor smo vključili tudi korupcijo ter policijsko subkulturo. Za konec pa smo opravili še pregled glavnih raziskav o korupciji in integriteti v Sloveniji. Empirični del predstavlja raziskavo, v katero smo vključili policiste in prebivalce Republike Slovenije. Za vzorec policistov smo uporabili predhodne podatke, medtem ko smo za prebivalce izvedli identično spletno anketo. Ta je zajemala štirinajst oblik odklonskega vedenja policistov, pri katerih smo zastavili tri podvprašanja. Ugotovili smo, da policisti v večji meri, napram prebivalcem, ocenjujejo opisana dejanja kot zelo resna, neprimerna in nevarna ter menijo, da bi jih kot taka ocenili tudi kolegi na njihovi policijski postaji, medtem ko prebivalci menijo, da policisti v njihovem kraju danih primerov ne bi šteli kot zelo resne. Prav tako so prebivalci mnenja, da večina policistov nikakor ne bi prijavila kolega, ki bi ravnal na opisan način, vendar odgovori policistov kažejo drugačno zgodbo.
Keywords: policija, policisti, etika, integriteta, kodeks policijske etike, odklonsko vedenje, korupcija, policijska subkultura, javnost, javno mnenje, stališča, vprašalniki, analize, diplomske naloge
Published in DKUM: 21.10.2016; Views: 1466; Downloads: 232
.pdf Full text (1,14 MB)

7.
Policijska brutalnost : individualni ali organizacijski problem
Irena Tekavec, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Policijska brutalnost ima bogato in dolgo zgodovino, vendar pa so tudi ljudje vedno bolj izobraženi in ozaveščeni, katere so njihove pravice in kako se lahko pritožijo. Skozi diplomsko nalogo je v teoretičnem delu prikazan pojem policijske brutalnosti, vzrok, zakaj do tega prihaja, kako je policijska brutalnost organizirana v demokratični državi ter kateri pravni vidiki skrbijo, da je policijske brutalnosti čim manj. V praktičnem delu naloge je prikazana policijska brutalnost skozi oči javnih medijev ter kakšno je stanje glede policijske brutalnosti v naši sosednji državi Hrvaški. Pri primerjavi obeh držav ugotovimo, da je na sosednjem Hrvaškem več policijske brutalnosti, vendar pa v obeh državah obstajajo tako imenovani kodeksi policijskega molka, s katerim se določene stvari prikrijejo in so s tem vodjem prikrite oziroma nedostopne, ob tem pa se kaže moč enakopravnosti ter sodelovanja med sodelavci.
Keywords: policija, policisti, policijska brutalnost, policijsko nasilje, policijska subkultura, človekove pravice, disciplinski postopki, diplomske naloge
Published in DKUM: 13.11.2014; Views: 1916; Downloads: 224
.pdf Full text (365,90 KB)

8.
Stališča do zaposlovanja žensk v policiji - razlike v stališčih nekoč in danes : diplomsko delo univerzitetnega študija
Anja Mežič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo govori o stališčih do zaposlovanja žensk v policiji, zgodovini vključevanja žensk v policijsko organizacijo, težavah s katerimi se srečujejo ter o razlikah v stališčih nekoč in danes. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in raziskovalnega dela. V prvem delu, teoretičnega dela, je predstavljen management na splošno, policijski management, zakonodaja, ki ureja enakopraven položaj žensk v policiji, zgodovina vključevanja žensk v policijo v ZDA, Veliki Britaniji, Nemčiji in v Sloveniji. V drugem delu so predstavljene številne težave s katerimi se srečujejo policistke pri opravljanju svojega poklica, kot so razni stereotipi o policistkah in ženskah na splošno, policijska subkultura, stres, spolno nadlegovanje idr. Tretji del obsega vlogo žensk v policijski organizaciji, primernosti in neprimernosti žensk za policijsko delo ter prednostih in slabostih žensk v policiji. Poleg tega je tu obravnavan tudi odziv moških kolegov in javnosti na ženske policistke nekoč in danes ter predstavljena nekatera združenja policistk (mednarodno, evropsko in slovensko). V raziskovalnem delu so najprej navedene metode dela nato pa še predpostavljene hipoteze. V zadnjem poglavju raziskovalnega dela so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena na spletu, med splošno javnostjo. S pomočjo anketnega vprašalnika je bilo ugotovljeno, kakšna so stališča javnosti, glede zaposlovanja žensk v policijsko organizacijo danes in ali so se ta do danes spremenila.
Keywords: policija, ženske, policistke, policijska subkultura, stereotipi, stališča, vprašalniki, diplomske naloge
Published in DKUM: 20.03.2013; Views: 2685; Downloads: 633
.pdf Full text (1,12 MB)

9.
10.
Ženske v policiji : diplomsko delo
Maruša Šega, 2011, undergraduate thesis

Keywords: policija, ženske, policistke, policijska subkultura, stereotipi, stres, spolno nadlegovanje, delovno mesto, diplomske naloge
Published in DKUM: 27.07.2011; Views: 4698; Downloads: 670
.pdf Full text (566,16 KB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica