1. Razvoj modela za ocenjevanje delovne uspešnosti policistovBoštjan Oblak, 2024, master's thesis Abstract: Sistem ocenjevanja v javni upravi predstavlja izziv, saj težje vrednotimo opravljeno delo, kot to lahko storimo v zasebnem sektorju, kjer je v določenih podjetjih produktivnost lahko zlahka merljiva. Prav tako problem predstavlja sistem ocenjevanja, ki je za celotno javno upravo univerzalen oziroma ni prilagojen glede na karakteristike oziroma značilnosti poklica. Sistem plač funkcionarjev in javnih uslužbencev v javnem sektorju, pravila za njihovo določanje, obračunavanje in izplačevanje ter pravila za določanje obsega sredstev za plače določa Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Ne glede na plačno skupino, ki naj bi ločila zaposlene v javnem sektorju, pa je model za ocenjevanje javnih uslužbencev za vse javne uslužbence enak in ni prilagojen glede na karakteristike dela znotraj javne uprave. Ocenjevanje ima v javnem sektorju velik pomen, saj je neposredno povezano s plačnim napredovanjem. Ocena javnega uslužbenca že znotraj iste plačne skupine ne more biti objektivna, saj ima javni uslužbenec, ki je zaposlen na bolj obremenjeni izpostavi (policijska postaja na območju Ljubljane, Uprava Enota Ljubljana ali Upravna Enota Maribor …), večji obseg dela, kot ga ima javni uslužbenec, ki svoje delo opravlja na območju, kjer je število strank manjše. Prav tako omenjeni zaposleni težje svoje delo opravljajo pravočasno, nimajo časa za razvijanje novih idej in dajanja koristnih predlogov in pobud, hkrati pa je ob večji količini dela pogostost napak lahko večja. Primeren sistem ocenjevanja javnih uslužbencev bi moral biti objektiven in specifičen glede na delo znotraj enote, ki jo »pokriva« ocenjevalec. Model za ocenjevanje delovne uspešnosti bi moral biti pregleden, prilagojen zaposlenim in z jasnimi navodili ocenjevalcu ter po možnosti digitalen. Ena izmed ustreznih rešitev bi bila uporaba večparametrskega oziroma večkriterijskega odločitvenega modela z jasno določeno strukturo kriterijev, opisom zalog vrednosti in določeno funkcijo koristnosti. Omenjen model bi odločevalcu pomagal pri vrednotenju in analizi zaposlenih ter pri oblikovanju poročil.
Keywords: ocenjevanje delovne uspešnosti, policija, večkriterijski model odločanja
Published in DKUM: 15.11.2024; Views: 0; Downloads: 3
 Full text (4,43 MB) |
2. |
3. |
4. Vloga računovodij pri odkrivanju in preprečevanju davčnih utajSara Vrbek, 2024, undergraduate thesis Abstract: Davčna utaja je nezakonito dejanje, s katerim želijo podjetja ali posamezniki zmanjšati svojo davčno obveznost. Računovodje imajo ključno vlogo pri odkrivanju in preprečevanju davčnih utaj, saj so oni odgovorni za vodenje finančnih evidenc, za pripravo finančnih poročil, za obračun davka in da je vse skladno s predpisi. Računovodja se mora držati naslednji temeljnih etičnih načel in sicer načelo neoporečnosti, nepristranskosti, strokovne usposobljenosti in potrebna skrbnost, zaupnost in poklicu primerno obnašanje. V Sloveniji davčne utaje odkriva davčna uprava RS v nekaterih primerih pa sodeluje tudi policija in državno tožilstvo. V kolikor se odkriva davčna utaja so računovodje odgovorni, da posredujejo vso potrebno dokumentacijo.
Keywords: davčni sistem, davčno pravo, davčne utaje, direktive na ravni EU, zakonodajni ukrepi na ravni EU, etika, morala, vzroki, zakonska ureditev V Sloveniji, Finančna uprava, policija, specializirano tožilstvo, računovodja, vodja računovodskih servisov, odkrivanje, preprečevanje, revizija, dokumentacije
Published in DKUM: 14.10.2024; Views: 0; Downloads: 9
Full text (1,17 MB) |
5. Uporaba družbenega omrežja TikTok v policijskih organizacijah – primer Slovenske policijeŽan Kranjčević, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava uporabo družbenega omrežja TikTok v policijskih organizacijah, s poudarkom na primeru Slovenske policije. Proučuje, kako Slovenska policija uporablja TikTok za komuniciranje z javnostmi, zlasti z mlajšo generacijo, ter analizira vpliv te komunikacije na dojemanje policijskega poklica. Raziskava vključuje anketo med uporabniki, ki razkriva, kako dojemajo vsebine, ki jih objavlja Slovenska policija na TikToku, in katere vrste vsebin bi želeli videti več. Ugotovitve kažejo, da so zabavne in humorne vsebine na TikToku najbolj priljubljene med uporabniki.
Keywords: TikTok, Slovenska policija, družbena omrežja, javni sektor
Published in DKUM: 03.10.2024; Views: 0; Downloads: 14
Full text (3,40 MB) |
6. Krepitev delovne zavzetosti policijskih vodij skozi koncept vodenja s cilji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeNeža Primčič, 2024, undergraduate thesis Abstract: Policija je ena od strukturno zahtevnih, velikih in pomembnih organizacij s primarno funkcijo zagotavljanja notranje varnosti v državi. Njeno delovanje in oblika organiziranosti je tema raziskovanja že od nekdaj, saj je ena najpomembnejših institucij in delov družbe. Da lahko takšna organizacija deluje, zagotavlja uspešnost, kakovost in učinkovitost je pomembno, da ima dobro vzpostavljen sistem vodenja in organiziranosti znotraj svoje strukture. S strani domačih in tujih preiskovalcev je za sistem vodenja in delovanja policijskih organizacij pogosto omenjan koncept MBO ali drugače imenovan koncept vodenja s cilji. Uvedba tega koncepta omogoča dvig motivacije in delovne zavzetosti skozi usmerjanje delovanja zaposlenih ter omogoči boljše delovanje in prilagajanje organizacije kot enote. Namen raziskave je ugotoviti ali lahko koncept MBO uvedemo v policijske organizacije ter s tem dvignemo tako delovno zavzetost zaposlenih kot tudi vodij, saj so vodje ključnega pomena za delovanje organizacije in motivacijo ter opravljanje nalog ostalih zaposlenih. Metoda, ki je bila uporabljena pri raziskovanju, je sistematični pregled literature, ki je omogočil dober in kvaliteten vpogled v nekatere posledice in napake pri vpeljevanju koncepta ter njegov vpliv na vodstvo, tako skozi vire tujih držav kot Slovenije. Opravljena študija je lahko aplikativna na policijske in druge organizacije ter zagotavlja teoretično podlago za mogočo dejansko implementacijo koncepta MBO v policiji v prihodnosti.
Keywords: policija, policijski vodje, delovna zavzetost, vodenje s cilji, diplomske naloge
Published in DKUM: 25.09.2024; Views: 0; Downloads: 9
Full text (652,96 KB) |
7. Opozorilni strel kot prisilno sredstvo - primerjalna študija slovenske in finske ureditve : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeNejc Kotnik, 2024, undergraduate thesis Abstract: Slovenska policija velja za eno najbolj nadzorovanih državnih institucij z učinkovitim sistemom nadzorovanja policije, enako pa velja policijo na Finskem, ki je pogosto poznana po svoji visoko izobraženi in učinkoviti policiji. Kljub temu, da se gre za dve višje razviti in na področju varstva človekovih pravic primerljivi državi, pa je zakonska ureditev policijske uporabe strelnega orožja različna. V Sloveniji je v 96. členu zakona o nalogah in pooblastilih policije določen postopek uporabe strelnega orožja, ki vključuje in posebej zahteva opozorilni strel, v kolikor ga je mogoče izvesti v varno smer. Nasprotno Finska opozorilnega strela ne zahteva in nanj gleda kot samostojno prisilno sredstvo, za katerega so zahtevani enaki pogoji uporabe kot usmerjeni strel. Hkrati, ob primerjavi modela uporabe strelnega orožja, smo v raziskavi poskušali poiskati definicijo varne smeri, ker je ZNPPol ne definira. To smo storili s pregledom literature in intervjujema s strokovnjakoma iz področja varne uporabe strelnega orožja. V želji po zajemu objektivnih in različnih mnenj, en strokovnjak prihaja iz policije, drugi pa iz zasebne sfere. Ugotovili smo, da opozorilni strel povzroča dodatni stres policistom, saj morajo v hitri in napeti situaciji presojati, ali so pogoji za izvedbo opozorilnega strela izpolnjeni, kje se nahaja varna smer oziroma, ali so podani pogoji za preskočitev opozorilnega strela. Iz tega izhaja, da je finski model boljši, ker prosta izbira uporabe prisilnega sredstva omogoča hitrejše posredovanje in odstrani morebitne zaplete. Obe ureditvi se sicer soočata s problemom ne definirane varne smeri, za katero smo ugotovili, da med strokovnjaki ni konsenza o dejanski varni smeri pri uporabi opozorilnega strela. Zato bi bilo nujno zagotoviti širše sprejeto definicijo varne smeri in jo prenesti v zakonodajo.
Keywords: opozorilni strel, policija, strelno orožje, prisilna sredstva, ZNPPol, diplomske naloge
Published in DKUM: 24.09.2024; Views: 0; Downloads: 19
Full text (674,52 KB) |
8. Primerjava uporabe strelnega orožja kot prisilnega sredstva med Slovenijo in Združenimi državami Amerike : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKiti Skočir, 2024, undergraduate thesis Abstract: Strelno orožje je že v preteklosti predstavljalo moč in oblast, danes pa si je pridobilo novo razsežnost kot sredstvo prisilnega ukrepa. Gre za najhujše prisilno sredstvo, ki ga uporablja policija, saj posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, posledice njegove uporabe pa so lahko hude telesne poškodbe ali celo smrt. V Sloveniji so pogoji in postopki dobro opredeljeni v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije, dodatno pa še v Pravilniku o policijskih pooblastilih. Zakonsko je uporaba tako natančno in strogo določena, da obstaja majhna možnost nezakonitega poseganja v človekove pravice pri sami uporabi. Na drugi strani v Združenih državah Amerike temu ni tako. Zakonsko je tam uporaba zelo pomanjkljivo določena. Okvirno jo urejata Ustava ZDA in Bill of Rights, ki določata minimalne pogoje uporabe. Podrobneje bi to morala urejati vsaka Zvezna država posebej, s tem bi se uporaba poostrila in bi bile številke vsakdanje uporabe strelnega orožja kot prisilnega sredstva občutno manjše. Ker pa to ni tako in nekatare države niti nimajo zakonodaje na tem področju, številke uporabe vsak dan naraščajo, posledično pa tudi število žrtev. Če državi primerjamo na tem področju, takoj opazimo da ima Slovenija vsekakor strožje pogoje uporabe in s tem varuje pravico do življenja, posledično je število primerov uporabe minimalno. V ZDA je kot posledica pomankljive zakonodaje, poleg velike uporabe strelnega orožja, še problem rasizma. Policisti imajo namreč odprte možnosti pri sami uporabi orožja, in ker je njihov glavni pogoj uporabe: »če obstaja sum«, je večinoma žrtev temnopoltih, saj veliko belopoltih policistov v temnopoltih ljudeh takoj vidi storilca kaznivega dejanja. To potrjuje tudi statistika.
Keywords: prisilna sredstva, strelno orožje, policija, zakonodaja, Slovenija, Združene države Amerike, diplomske naloge
Published in DKUM: 24.09.2024; Views: 0; Downloads: 9
Full text (793,81 KB) |
9. Varnost v lokalnih skupnostih in Romi v jugovzhodni Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAlen Golobič, 2024, undergraduate thesis Abstract: Živimo v družbi, v kateri je nestrpnosti iz dneva v dan več. Le-ta je v veliki meri prisotna v lokalnih skupnostih, kjer živijo Romi. Iz pregleda literature izhaja, da bivalni problemi, s katerimi se soočajo pripadniki te največje evropske manjšine, vplivajo na njihov neuspeh v šoli, visoko stopnjo brezposelnosti ter slabo zdravstveno in socialno stanje. Vse našteto, poleg različnih predsodkov in stereotipov, otežuje oziroma onemogoča njihovo integracijo v slovensko družbo na različnih področjih.
Zaradi navedenega in zaradi tako imenovane teorije etiketiranja oziroma stigmatiziranja so Romi postali marginaliziran del slovenske družbe. V okviru diplomskega dela je bila opravljena raziskava o varnostni situaciji v jugovzhodnem delu Slovenije, kjer tradicionalno živi romska skupnost. V občinah Semič, Črnomelj, Metlika in Kočevje smo želeli raziskati predvsem, s katerimi varnostnimi tveganji se soočajo prebivalci in kakšna je zaznana stopnja kriminalitete na obravnavanem območju. Čeprav na občutke strahu pred kriminaliteto in zaznavanje varnosti vplivajo različni dejavniki, ugotavljamo, da večina pripadnikov romske skupnosti in večinskega prebivalstva meni, da se je stopnja kriminalitete v zadnjih petih letih v njihovem kraju povečala. Romi večinoma ocenjujejo, da je njihov kraj v primerjavi z drugimi enako varen, medtem ko ostali prebivalci svoj kraj dojemajo kot manj varnega v primerjavi z drugimi slovenskimi kraji.
Obe preučevani skupini kot najpogostejše oblike ogrožanja varnosti dojemata tatvine in vlome, sledijo kršitve javnega reda in miru, zloraba prepovedanih drog, nasilje in vandalizem. Nekaj korakov za izboljšanje stanja na področju romske problematike je že bilo narejenih, vendar je za dolgoročno izboljšanje razmer ključen skupen nastop vseh udeležencev in sodelovanje romske skupnosti, saj je možnosti za napredek še veliko.
Keywords: varnost v lokalnih skupnostih, policija, Romi, kriminaliteta, strah pred kriminaliteto, jugovzhodna Slovenija, diplomske naloge
Published in DKUM: 27.08.2024; Views: 99; Downloads: 27
Full text (706,50 KB) |
10. Analiza sodne prakse policijskega zbiranja obvestil : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTine Mesarič, 2024, undergraduate thesis Abstract: Slovenska ureditev policijskega zbiranja obvestil lahko zaradi svoje specifičnosti in razdeljenosti povzroči težave v poteku predkazenskega in kazenskega postopka. S problematiko zbiranja obvestil so se avtorji ukvarjali že od samega začetka sprejemanja novega Zakona o kazenskem postopku (ZKP) po osamosvojitvi. Od leta 1994, ko je bil sprejet ZKP, pa do danes je bilo narejenih veliko sprememb, in sicer tudi na področju zbiranja obvestil. Izvedli smo pregled, kako so te spremembe vplivale na obravnavano tematiko. Začeli smo teoretičnim pregledom relevantne zakonodaje s področja kazenskega prava ter tudi policijskega prava, nadaljevali pa s pregledom in analizo sodne prakse s področja zbiranja obvestil po 148. členu ZKP. Celovito smo zajeli problematiko zbiranja obvestil po obstoječi zakonodaji. Opredelili smo nekatera izstopajoča področja, ki se v sodni praksi pojavljajo v povezavi z zbiranjem obvestil. Iz dostopne literature je razvidno, da nekatere težave v povezavi z zbiranjem obvestil še zmeraj obstajajo. Pojavljajo se predvsem glede usode uradnih zaznamkov, o njihovem izločanju iz sodnih spisov, kot tudi definicije obvestila, zbranega po 148. členu ZKP ter sam postopek zbiranja obvestil, ki ga zakon izrecno ne opredeljuje. Veliko sodne prakse je zaznati na področju zbiranja obvestil od osumljenca, le-to se od zbiranja obvestil od oseb, ki niso osumljene, razlikuje. Določitev trenutka, ki označuje, da je neka oseba postala osumljenec in je potrebno takšno osebo seznaniti z njegovimi pravicami, namreč ni zmeraj jasna.
Keywords: policija, zbiranje obvestil, predkazenski postopek, sodna praksa, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.07.2024; Views: 148; Downloads: 94
Full text (586,55 KB) |
