| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


61 - 70 / 881
First pagePrevious page3456789101112Next pageLast page
61.
Tehnika zaslišanja strateška uporaba dokazov - teoretična izhodišča : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Rebeka Slak, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Ugotavljanje verodostojnosti izjav zaslišane osebe je poleg pridobivanja informacij o kaznivem dejanju, eden izmed temeljev zaslišanj. K temu znatno pripomore premišljeno soočanje osumljenca z dokazi, ki so že pri prvem zaslišanju preiskovalcem velikokrat na voljo. Diplomsko delo obravnava eno izmed modernejših tehnik zaslišanja, tako imenovano strateško uporabo dokazov, katere uporaba v slovenskem prostoru bi lahko pokrila ta aspekt zaslišanj. Tehnika temelji na proučevanju obrambnih strategij lažnivih oziroma iskrenih osumljencev, taktičnemu razkrivanju dokazov in postavljanju vprašanj o njih. Z upoštevanjem osnovnih korakov tehnike, se poveča stopnja izjavno – dokazne neskladnosti pri lažnivcih, kar se je skozi dosedanje raziskave izkazalo za enega od zanesljivih znakov ugotavljanja zavajanja. V začetnem delu diplomske naloge je poudarek na globljem uvidu v tehniko strateškega razkritja dokazov, do katerega smo prišli s pregledom javno dostopne literature. Predstavljene so sestavne komponente tehnike, strategije izpraševalcev in obrambne strategije osumljencev, prednosti in pomanjkljivosti tehnike, ter novo razviti pristopi, ki izvirajo iz okvira omenjene tehnike. Sledi strnitev ugotovitev iz raziskav o karakteristikah moderne prakse zaslišanj osumljencev v Sloveniji, katera omogoča uvid v povezavo z lastnostmi omenjene tehnike. Opozarjamo tudi na vrsto pogojev, ki morajo biti izpolnjeni v primeru aplikacije tehnike v prakso. Na koncu naloge razpravljamo o sledeh tehnike v slovenskem prostoru, razlogih za njeno implementacijo in opomnimo na ovire, ki se pri tem pojavijo. Ugotavljamo da, Slovenska kazenska oziroma proceduralna zakonodaja zahteva, da se osumljencu pred zaslišanjem pove razloge za njegovo obdolžitev, kar pa predstavlja problem pri uporabi tehnike strateške uporabe dokazov. Tudi segmenti iz mirandinih pravic (npr. pravica do molka in pravica do zagovornika) nakazujejo, da omenjena tehnika v slovensko prakso zaslišanj ne more biti vpeljana v svojem enovitem obstoju. Pregled raziskav o sedanji slovenski praksi zbiranja obvestil od osumljencev, je pokazal da lahko posamezne korake strateške uporabe dokazov zasledimo le v nekaterih lastnostih preiskovalnega intervjuja, v katerem se usposablja slovenska policija.
Keywords: preiskovanje, zaslišanje, osumljenci, policija, dokazi, strateška uporaba dokazov, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.11.2021; Views: 960; Downloads: 88
.pdf Full text (441,27 KB)

62.
Ovadba o kaznivem dejanju kot podlaga za pričetek predkazenskega postopka : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Katja Vrevc, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V zaključnem delu smo s področja kazensko procesnega prava natančneje preučili institut kazenske ovadbe in prve zaznave kaznivega dejanja oziroma notitia criminis. Naredili smo pregled zakonske ureditve in povedali, katere vrste kazenskih ovadb poznamo ter kakšne so dolžnosti podajanja le-teh. Za lažje razumevanje kako stvari potekajo v praksi, pa smo preučili tudi pet sodnih judikatov, ki natančneje opredeljujejo sodno prakso glede podajanja kazenskih ovadb. V sklopu kazenske ovadbe in notitia criminis smo del pozornosti namenili tudi predkazenskemu postopku in problematikam, s katerimi se srečujemo, ko poskušamo definirati začetek le-tega. Kratek pregled literature nam pokaže, da si avtorji v svojih definicijah začetka predkazenskega postopka nasprotujejo, Zakon o kazenskem postopku pa ne razčisti ničesar, saj je tudi v svojih definicijah kazenske ovadbe pomanjkljiv. Poznamo par fragmentih določb, ki urejajo kazensko ovadbo, vendar o prvi zaznavi kaznivega dejanja ne najdemo ničesar. Predkazenski postopek s svojo dejavnostjo izvajajo policija, državni tožilec in preiskovalni sodnik. Ti trije glavni subjekti z zakonsko določenimi pooblastili tekom predkazenskega postopka lahko temeljito posegajo v temeljne človekove pravice in svoboščine. Policija je državni organ preiskovanja in odkrivanja kaznivih dejanj, ki najpogosteje prejme kazensko ovadbo. Načeloma so jo dolžni takoj posredovati državnemu tožilcu, ki kot organ pregona oziroma dominus litis nadzoruje in usmerja delovanje policije. Preverili pa smo tudi, kako je področje prve informacije o zaznavi kaznivega dejanja urejeno v Nemčiji in na Hrvaškem.
Keywords: diplomske naloge, kazenska ovadba, notitia criminis, predkazenski postopek, policija, državni tožilec
Published in DKUM: 02.11.2021; Views: 719; Downloads: 61
.pdf Full text (563,83 KB)

63.
Normativna urejenost prikritih preiskovalnih ukrepov, ki pomenijo navidezno storitev kaznivega dejanja : magistrsko delo
Ana Zidanšek, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so obravnavani prikriti preiskovalni ukrepi. Rdeča nit pričajočega dela so ukrepi, ki pomenijo navidezno storitev kaznivega dejanja in so navedeni v 155. členu Zakona o kazenskem postopku. V boju proti organiziranemu kriminalu, ki predstavlja najhujšo obliko kaznivih dejanj, mora policija uporabiti posebne ukrepe, da bi ta kazniva dejanja odkrila in jih omejila. Problematika ukrepov 155. člena Zakona o kazenskem postopku se kaže v tem, da predstavljajo moralno – etično dopustnost izvajanja kaznivih dejanja s strani predstavnikov države. Policija mora delovati zakonito in legitimno in ne sme na kakršenkoli način osebo napeljati , da bi izvršila kaznivo dejanje, to bi pomenilo, da država sodeluje pri izvrševanju kaznivega dejanja. Sodišče je tisto, ki ugotavlja ali je pri izvajanju ukrepov prišlo do policijske provokacije oziroma entrapmenta. Na podlagi subjektivno – objektivnega testa, ki ga je slovenska zakonodaja povzela po ameriški zakonodaji, mora presojati ali je bil storilec napeljan k izvršitvi kaznivega dejanja. Če sodišče ugotovi, da je bila izzvana kriminalna dejavnost, je to okoliščina, ki izključuje kazenski pregon za kaznivo dejane, ki je bilo storjeno na podlagi prikritih policijskih ukrepov. Zakonska ureditev omenjenih ukrepov bi morala biti bolj specifična v delih kjer se nanaša na policijsko provokacijo in napeljevanje, predvsem bi moral biti opredeljena definicija policijske provokacije. Ker je bilo ameriško sodišče prvo, ki je uporabilo entrapment obrambo, zajema pričajoče delo tudi analizo med slovenskimi in ameriškimi sodbami Vrhovnih sodišč. Primerjava daje vpogled v dojemanje policijske provokacije obeh sodišč.
Keywords: policija, preiskovanje, prikriti preiskovalni ukrepi, napeljevanje, navidezna storitev kaznivega dejanja, človekove pravice, sodna praksa, magistrska dela
Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 977; Downloads: 101
.pdf Full text (851,45 KB)

64.
Implementacija policijskega dela v skupnosti na območju Policijske postaje Ribnica : magistrsko delo
Lara Rovan, 2021, master's thesis

Abstract: Policijsko delo v skupnosti predstavlja sodoben koncept izvajanja policijskega dela v lokalni skupnosti. Namen le-tega je preprečevanje kriminalitete, zmanjšanje strahu pred kriminaliteto, skupno reševanje problemov ter predvsem vzpostavitev dobrega odnosa med policijo in lokalnim prebivalstvom. Policija lokalno prebivalstvo pritegne k sodelovanju preko različnih preventivnih akcij, organiziranih varnostnih sosvetov, k temu pa veliko pripomorejo tudi vodje policijskih okolišev. V okviru policijskega dela v skupnosti Slovenska policija že vrsto let organizira številne preventivne projekte ter aktivnosti, poleg tega pa tesno sodeluje tudi s številnimi drugimi institucijami. V letu 2020 so policisti celotne Slovenije skupno izvedli 9.145 aktivnosti preventivnega in policijskega dela v skupnosti, k čemur pa svoj delež prispeva tudi Policijska postaja Ribnica. Učinkovitost policijskega dela v skupnosti merimo ob pomoči štirih elementov modela ocenjevanja policijskega dela v skupnosti. Le-ti so kakovost stikov policistov s prebivalci, percepcija prebivalcev o stopnji kriminalitete in nereda, strah pred viktimizacijo ter skupnostna povezanost. Tako implementacija policijskega dela v skupnosti kot tudi pojavne oblike kriminalitete se lahko razlikujejo glede na stopnjo urbanizacije prostora in kraja bivanja. Največjo razliko je mogoče opaziti pri skupnostni povezanosti prebivalcev, ki je večja med prebivalci, ki živijo v bolj ruralnem območju.
Keywords: policija, policijsko delo, policijsko delo v skupnosti, lokalna skupnost, stopnja urbanizacije, Ribnica, magistrska dela
Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 886; Downloads: 92
.pdf Full text (2,29 MB)

65.
Javna zaznava prednosti uporabe nosljivih kamer v policijskih postopkih : magistrsko delo
Sara Štern, 2021, master's thesis

Abstract: Nosljive kamere so kot nova tehnologija v policijskih organizacijah aktualna raziskovalna tematika, saj je z njihovo uporabo in učinkih pri policijskem delu povezanih veliko odprtih vprašanj. Pozitivne implikacije so lahko vidne v večjem zaupanju prebivalstva v policijo, izboljšani transparentnosti policijskega dela, poenostavljenemu zbiranju dokaznega gradiva in boljšemu spremljanju dela policistov. Kljub prednostim pa uporaba nosljivih kamer prinaša tudi izzive, povezane z zasebnostjo, shranjevanjem posnetkov in možnostjo zlorab. Čeprav je uporaba nosljivih kamer že uveljavljena v policijskih organizacijah po svetu, je bila v Sloveniji šele nedavno uvedena v prakso. Da bi bili izkoriščeni vsi potenciali tovrstne tehnologije in da bi zagotovili njeno uspešno implementacijo v delo policije, je ključno spodbujati pozitiven odnos prebivalcev oziroma javnosti do njene uporabe. Pri tem pregled literature kaže, da so s podporo in odnosi prebivalcev do nosljivih kamer povezani različni, tako s tehnologijo kot s policijo povezani dejavniki, pri čemer so slednji v raziskavah manj sistematično raziskani. Namen magistrskega dela je bil zato ugotoviti stališča prebivalstva do koristi oziroma prednosti uporabe takšne tehnologije v policijskih postopkih ter kakšno vlogo imajo pri tem zaznave policije in skrb zaradi nadzorstva. Pri tem smo izvedli raziskavo v obliki ankete, v kateri je sodelovalo 265 anketirancev. Rezultati so pokazali pretežno podporo nosljivim kameram, saj anketiranci zaznavajo različne prednosti, najbolj pa so prepričani v pozitiven vpliv nosljivih kamer na profesionalno delo policije. Podpora nosljivim kameram je pri tem odvisna od zaznave postopkovne pravičnosti in kakovosti policijskega dela, zaupanja v policijsko organizacijo ter nekoliko manj od skrbi zaradi nadzora nad lastno zasebnostjo. Ker gre za eno izmed prvih raziskav o tematiki nosljivih kamer v Sloveniji, predstavlja osnovo za nadaljnje študije. Ugotovitve so uporabne za policijske organizacije in načrtovalce politik, saj osvetljujejo dejavnike in okoliščine, povezane s podporo javnosti novim tehnologijam v policijskih postopkih.
Keywords: policija, policijski postopki, nosljive kamere, prednosti, javno zaznavanje, magistrska dela
Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 893; Downloads: 68
.pdf Full text (1,16 MB)

66.
Povzročitelji stresa na delovnem mestu in duševno zdravje slovenskih policistov - moderatorska vloga miselne naravnanosti o stresu
Polonca Borko, 2021, master's thesis

Abstract: Poklic policista je eden od zahtevnejših, saj morajo policisti opravljati svoje delo, ne glede na zahteve, ki so pred njimi ali situacije, v katerih se znajdejo. Pri tem je pomembno, daso telesno in duševno zdravi.. V magistrskem delu smo želeli proučiti učinek miselne naravnanosti o stresu na povezavo med s potencialno stresnimi situacijami pri delu in različnimi vidiki duševnega zdravja in zaznanega stresa policistov, zanimali pa so nas tudi odnosi med merjenimi spremenljivkami. Pri študiji smo uporabili tako kvalitativne kot kvantitativne analize. V prvem primeru je bilo vključenih 331 slovenskih policistov v drugem pa 52 manj. Poleg osnovnih demografskih vprašanj smo pri študiji uporabili tudi postavki za merjenje zaznanega stresa, podlestvice vprašalnika PSQ, vprašalnik SMM-G, vprašalnik ITS, MDRS-22 in SWEMWBS. Vključili smo tudi nekaj postavk z odprtim odgovornim formatom, s katerimi smo preverjali, kateri so izvori stresa pri policistih ter kakšno je njihovo dojemanje psihološke pomoči, dostopne v Policiji. Glede na rezultate študije se zdi, da miselna naravnanost o stresu učinkuje na posameznikovo zaznavo stresa, ne ščiti pa pred negativnimi vplivi večjih obremenitev na duševno zdravje. Kljub nekaterim pomanjkljivostim raziskave menimo, da ta pomembno prispeva k razumevanju odnosov med merjenimi konstrukti in poznavanju trenutnega duševnega zdravja slovenskih policistov.
Keywords: policija, miselna naravnanost o stresu, duševno zdravje, duševno blagostanje, zaznan stres
Published in DKUM: 26.10.2021; Views: 837; Downloads: 161
.pdf Full text (1,76 MB)

67.
Preiskovanje nasilja v družini na območju policijske uprave Ljubljana : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Mitja Svete, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili pomembno vlogo policistov pri preiskovanju in obravnavi storitve kaznivega dejanja v družini. Predstavili smo, kako kompleksno je preiskovanje kaznivega dejanja nasilja v družini s strani policistov. Za vsak primer preiskave nasilja v družini je za policiste ključno dobro poznavanje dinamike družinskega okolja in predkazenskega postopka ter kazenske zakonodaje. Pri obravnavanju primerov smo ugotovili, da gre za zasebne prostore, kjer so družine izolirane, še toliko bolj, če v njih vlada nasilje. Gre za prikrito obliko nasilja, ki ga je težko prepoznati in preprečiti, z namenom pomagati oškodovancu in storilcu. V večini primerov žrtve o nasilju nočejo spregovoriti, saj ima kratkoročne in dolgoročne posledice (psihične, socialne in ekonomske). Zaradi teh posledic žrtve ne prijavijo nasilja ali pa v postopku na sodišču odstopijo od njega. Osrednji del diplomskega dela obsega značilnosti nasilja v družini in pomembne dejavnike, ki vplivajo na dinamiko med družinskimi člani. Za kakovostno policijsko preiskavo je pomembno tudi poznavanje zakonodaje pri preiskovanju nasilja v družini, s katero zaščitijo oškodovanca. Opisali smo, da je nujno sodelovanje z drugimi organi in organizacijami pri preprečevanju ter obravnavi nasilja v družini. Zajeli smo organe in organizacije, ki na zakonski podlagi ukrepajo, s tem, da nudijo različne oblike pomoči z namenom zaščite oškodovanca in ukrepajo zoper povzročitelja nasilja. Vsi ti organi in organizacije niso dovolj, če žrtev ali storilec noče sodelovati z njimi. Ključno vlogo odigrajo, kadar imajo popolno sodelovanje z žrtvijo in s storilcem kaznivega dejanja nasilja v družini, saj le takrat lahko pomagajo žrtvi in rehabilitirajo storilca. Opravili smo primerjavo policijske preiskave nasilja v družini, razmejitev med prekrškom in kaznivim dejanjem, med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Primerjali smo zakonsko podlago, na podlagi katere lahko policisti ukrepajo. Zajeli smo število obravnav prekrškov in kaznivih dejanj v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški ter jih prikazali v obliki tabel. Opisali smo delo policistov, državnih tožilcev in sodišč pri obravnavi nasilja v družini. Ugotovili smo, da se število obravnavanih kaznivih dejanj v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški malo razlikuje. Opazna je razlika v zakonski obravnavi in v časovnem obdobju izvajanja ukrepov policije, državnih tožilcev in sodišč, ki zaščitijo žrtve ter preprečijo storilcu nadaljnje izvajanje nasilja v družini. V diplomskem delu smo zajeli tudi nasilje nad starejšimi, ki ga v večini primerov težko odkrijemo, zato večinoma ostane skrito, saj so žrtve izolirane. Opisali smo elemente in družinsko dinamiko, zakaj pride do pojava nasilja v družini ter razloge, zakaj večinoma časa ostaja skrito. Na podlagi statističnih podatkov smo prikazali, da je odstotek povzročiteljev nasilja srednjih let in zelo majhen odstotek starostnikov. V analizi primera smo predstavili primer obravnavanega nasilja v družini na območju Policijske uprave Ljubljana. Predstavljeni so kompleksni odnosi med družinskimi člani, ki so imeli pomembno vlogo, da je prišlo do preiskave nasilja v družini. S primerom sem želel izpostaviti, kako pomembno je zgodnje odkrivanje nasilja, ki posledično vpliva na nadaljnje ukrepe policije in različnih organov in organizacij.
Keywords: diplomske naloge, nasilje v družini, kaznivo dejanje, oškodovanec, storilec, policija
Published in DKUM: 20.10.2021; Views: 821; Downloads: 102
.pdf Full text (1,43 MB)

68.
Stroški (pred)kazenskega postopka (analiza primera) : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Špela Štelcer, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Vsaka storitev, dobrina za svojo izvedbo, pridobitev nekaj stane. Enako velja tudi za našo državo. Za svoje delovanje potrebuje sredstva in proizvaja stroške, ki so neizogiben del procesa. V tej nalogi smo se posvetili stroškom, ki nastanejo tekom predkazenskega in kazenskega postopka. Predstavljen je celoten potek postopek, ki je povezan s stroški, od prijave na policiji do obsodbe in nastopa kazni zapora. Svojo pozornost smo usmerili v policijo, državno tožilstvo, sodišče in zavod za prestajanje kazni zapora ter predstavili smo, kje prihaja do izdatkov v posamezni inštituciji. Predstavili smo tudi nekaj na temo delovanja nevladnih organizacijah na področju kriminalitete in kako le te poskušajo pomagati žrtvam kriminala ter omenili nekaj preventivnih dejavnosti, ki jih izvajajo državni organi in že omenjene nevladne organizacije. Potem pa smo prešli na konkreten primer hujšega kaznivega dejanja iz leta 2020, ki se je zgodil na Štajerskem. S pomočjo primera smo prikazati koliko stane policijsko delo, koliko porabi tožilstvo, koliko in kdo plača sodni postopek, koliko denarja je potrebno za vzdrževanje zaprte osebe, kakšni so proračuni omenjenih državnih organov, koliko proračuna namenijo za določene stvari, koliko so plačani uslužbenci ter podobno. Tako smo predstavili celotni strošek, ki ga predstavlja (pred)kazenski postopek za točno določen primer. Analiza je pokazala, da stroški postopka presegajo stroške nastale pri manjših kaznivih dejanjih in da je učinkovitejše vlagati v preventivne dejavnosti kakor v represivne.
Keywords: diplomske naloge, kazenski postopek, stroški kazenskega postopka, policija, sodišče
Published in DKUM: 20.10.2021; Views: 1044; Downloads: 62
.pdf Full text (492,80 KB)

69.
Vpliv pomanjkanja kadrov na delo policistov zaposlenih na policijskih postajah policijske uprave celje
Tanja Anželak, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Kadrovska podhranjenost v policiji je aktualna tema že zadnjih deset let. Za to obstaja več razlogov. Eden izmed glavnih je zagotovo ukinitev šolanja med letoma 2010 in 2015 ter zmanjšanje dovoljenega števila zaposlenih med letoma 2007 in 2017. Pomanjkanje kadrov v policiji vpliva na delo policistov, predvsem uniformiranih policistov, ki delajo na terenu. Cilj diplomske naloge je bil raziskati vpliv pomanjkanja kadrov na delo uniformiranih policistov, zaposlenih na PP PU Celje, ki delajo na terenu. Rezultati raziskave so pokazali, da so uniformirani policisti, ki delajo na terenu, seznanjeni z vzroki in posledicami pomanjkanja kadrov, kar čutijo tudi pri svojem delu, saj se z njimi srečajo vsaj enkrat na pol leta. Največji vpliv pa se kaže v zasebnem oziroma družinskem življenju policistov. Zaradi omenjenega predlagamo, da bi se uvedel stalni urnik dela in seznanitev z okvirnim delovnim razporedom 30 dni vnaprej.  
Keywords: policija, policisti, kadri, delo
Published in DKUM: 26.09.2021; Views: 1387; Downloads: 272
.pdf Full text (1,30 MB)

70.
Primerjava pogojev za uporabo prisilnih sredstev med policijo, vojsko, varnostniki, carinskimi uslužbenci in občinskimi redarji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Marko Ravbar, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava tematiko prisilnih sredstev različnih represivnih organov, opisuje njihovo delo ter opredeljuje uporabo prisilnih sredstev med njihovim delom. Podrobneje smo opisali delo policije, vojske, varnostne službe, carinskih uslužbencev in občinskih redarjev ter primerjali uporabo prisilnih sredstev pri opravljanju njihovega dela. Represivni organi imajo pri opravljanju svojih delovnih nalog različna pooblastila, med katerimi so tudi prisilna sredstva. Prisilna sredstva določa zakon in med ta sodijo sredstva za vezanje in vklepanje, telesna sila, plinski razpršilec in druga z zakonom določena sredstva za pasivizacijo, palica, službeni pes, električni paralizator, sredstva za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev, konjenica, vodni curek in strelno orožje. Prisilna sredstva se vrstijo po vrsti od najmilejšega do najhujšega, saj z njimi lahko povzročimo hujše posledice, lahko tudi smrt. Pooblaščena oseba lahko prisilna sredstva uporabi, da zaščiti svoje življenje, življenje varovane osebe oziroma življenje drugih oseb ter za preprečitev hujših kaznivih dejanj. V diplomskem delu smo proučili zakonodajo in ugotovili, da imajo različni represivni organi načeloma enaka prisilna sredstva, vendar se razlikujejo po pogojih za njihovo uporabo. Pri uporabi prisilnih sredstev morajo upoštevati osnovna načela za uporabo prisilnih sredstev, kot so načela sorazmernosti, zakonitosti, strokovnosti in integritete ter enake obravnave. Če se načela ne upoštevajo, lahko hitro pride do nezakonite uporabe prisilnih sredstev ali celo do njihove zlorabe.
Keywords: diplomske naloge, prisilna sredstva, represivni organi, policija, varnostniki, vojska, carinski uslužbenci, občinski redarji
Published in DKUM: 31.08.2021; Views: 856; Downloads: 155
.pdf Full text (1,16 MB)

Search done in 0.38 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica