| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 881
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
31.
Neverbalna komunikacija in odkrivanje laži : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Jaka Kovačič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Komuniciranje je del našega vsakdana. Skoraj si ne moremo predstavljati dneva, v katerem ne bi spregovorili niti ene besede ali bili udeleženi v vsaj enem pogovoru, ne glede na to, kako dolg ali kratek je. Ne komuniciramo pa zgolj z našimi besedami, temveč tudi z našim telesom in obrazom. Temu delu komuniciranja, ki ni vezan na besede, rečemo neverbalna komunikacija. Poleg najbolj očitne razlike med besedno oz. verbalno komunikacijo in nebesedno oz. neverbalno komunikacijo je mogoče zaznati, da slednjo ljudje velikokrat podcenjujejo. A ko pomislimo, kako suhoparne bi bile naše interakcije, če neverbalne komunikacije ne bi bilo oz. če bi bila pri vseh ljudeh identična, se naše stališče o njeni pomembnosti hitro spremeni. Neverbalni del komuniciranja je namreč tisti, ki ustvari prvi vtis, še preden oseba spregovori. Opazimo njihov slog hoje, držo telesa, položaj rok, glave itn. Ko pride do same interakcije pa neverbalna komunikacija ne izgubi svoje vloge, temveč ta postane še bolj relevantna. Tako pri osebi opazimo, ali nas gleda v oči ali vstran, ali je s telesom obrnjena proti nam ali stran od nas, ali med govorom veliko gestikulira ali skoraj nič itd. Še bolj zanimiva pa neverbalna komunikacija postane, ko nam pošilja drugačne informacije kot njena verbalna ekvivalenta. Pri osebi npr. zaznamo živčnost, čeprav nam je odgovorila, da je mirna, ko smo jo o tem povprašali; zaznamo žalost, čeprav nam je zagotovila, da je vse dobro. Pomembno vlogo pa neverbalna komunikacija ne nosi zgolj v ocenjevanju čustvenega stanja oseb, temveč tudi v odkrivanju laži. V njej se skriva veliko znakov oz. pokazateljev, ki lahko indicirajo na zavajanje oz. laganje, vendar je prepoznava le-teh zahtevna in je daleč od transparentne, kar bomo v nadaljevanju spoznali. Odkrivanje laži je tematika, ki ni zanimiva zgolj za laično javnost, temveč tudi za strokovno, še posebej v nekaterih poklicih, kjer odkrivanje laži lahko predstavlja ključ do uspeha. Eden izmed takih poklicev je poklic policista. Policisti vedno skušajo priti do konca primera in se prebiti do resnice, čeprav je le-ta nemalokrat obdana s preobilico laži. Kako uspešni so pri odkrivanju resnice, predvsem na podlagi neverbalne komunikacije, in kako se v tem primerjajo z laično javnostjo, bomo preučevali v tem zaključnem delu.
Keywords: detektorji laži in odkrivanje laži, nebesedno sporazumevanje, policija, policijsko zaslišanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.10.2022; Views: 716; Downloads: 93
.pdf Full text (969,83 KB)

32.
Spremembe slovenske policije v času COVID-19 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Nika Polič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Policija po vsem svetu deluje in svoje delo opravlja na različne načine. Strokovnjaki so načine delovanja razdelili na štiri različne modele: militaristično birokratski model, na pravu temelječ model, model delitve med javno in zasebno policijsko dejavnostjo ter v skupnost usmerjeno policijsko delo ali policijsko delo v skupnosti. Izmed vseh model delovanja, ki jih policija lahko uporablja za izvajanje svoje dejavnosti se zdi, da je model policijskega dela v skupnosti najbolj uspešen pri višjem zadovoljstvu prebivalstva s policijskim delom. Model dela se uporablja v več zahodnih državah, v Sloveniji se implementacija policijskega dela v skupnosti izvaja že od osamosvojitve v obliki organizacijskih sprememb in sprememb v načinu dela s prebivalstvom. Glavno načelo policijskega dela v skupnosti je to, da mora policija služiti prebivalstvu in tako pridobiti legitimnost za svoja dejanja. Poudarek sloni tudi na proaktivnem delovanju policije. Skozi čas pandemije novega koronavirusa SARS-CoV-2, ki se je začel v letu 2020 je spremenil način kako in kje ljudje opravljajo svoje delo. Te spremembe so prav tako prišle tudi v policijsko okolje. Zaradi določenih organizacijskih sprememb in sprememb v načinu dela ter medijskim poročanjem o policijski dejavnosti sta mnenje in podpora policije v javnosti drastično padla. Strokovnjaki so bili zaskrbljeni v kakšno smer te spremembe vodijo slovensko policijo. Skozi diplomsko nalogo smo ugotovili kakšne so bile posledice delovanja slovenske policije pod ukrepi COVID-19, katere organizacijske in delovne spremembe so se med tem časom uveljavile in ali se je zaupanje prebivalstva v slovensko policijo povrnilo, sedaj ko ukrepi niso več potrebni.
Keywords: policija, upravljanje policije policijsko delo, policijsko delo v skupnosti, spremembe, epidemija, covid-19, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.10.2022; Views: 677; Downloads: 101
.pdf Full text (1,80 MB)

33.
Policijska uporaba strelnega orožja : primerjava ureditve v Republiki Sloveniji in ZDA
Vid Ambrož, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Policija je represivni organ države, ki lahko v primeru ogrožanja življenja ali hude telesne poškodbe s strelnim orožjem poseže v temeljno človekovo pravico osumljenca – pravico do življenja. Gre za eno najbolj invazivnih prisilnih sredstev, katere zakonska omejitev je pomembna za preprečitev nedopustnih posegov v omenjeno pravico, ki lahko pomeni tudi usmrtitev osebe, proti kateri se strelno orožje uporabi. V Republiki Sloveniji je pravica do življenja urejena v 17. členu Ustave RS. Poseg v človeško življenje s strelnim orožjem s strani policista ureja Zakon o nalogah in pooblastilih policije. Ta zelo natančno določa uporabo, postopek, pogoje in preverjanje zakonitosti uporabe. Vsaka uporaba prisilnega sredstva je posebej obravnavana in ocenjena, kar zmanjšuje možnost nezakonitih posegov v temeljne človekove pravice. Če to ureditev primerjamo z ameriško, ugotovimo, da imajo zvezne države zelo neenotno in nepregledno uredbo omenjene problematike. Pravica do življenja ni direktno urejena z zakonodajo. Samo uporabo strelnega orožja okvirno ureja Ustava ZDA in Listina pravic. Ti določata minimalne pogoje, ki naj bi jih Zvezne države uvedle v lastno zakonodajo in posamezno pravico zaostrile, kar v večini niso izkoristile in so standardi še manj omejevalni. Nekatere države članice sploh nimajo zakonodaje, ki bi urejale problematiko. Če pogledamo na to tematiko celovito, ugotovimo, da ima Slovenija skoraj v vseh pogledih strožjo normativno urejenost uporabe strelnega orožja, kar v večji meri zaščiti pravico do življenja. To pa se kaže tudi v manj pogosti uporabi strelnega orožja zoper posameznika.
Keywords: policija, policijska pooblastila, strelno orožje, prisilna sredstva, zakonodaja, Slovenija, Združene države Amerike, primerjave, diplomske naloge
Published in DKUM: 22.09.2022; Views: 521; Downloads: 105
.pdf Full text (927,74 KB)

34.
Prekoračitve policijskih pooblastil pri uporabi prisilnih sredstev pred in med epidemijo covida-19 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Neja Drevljak, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Policisti morajo pri upravljanju svojih nalog biti zbrani in premišljeni, saj imajo pravico, da lahko posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznikov. Pri svojem delu smejo delovati le v skladu s policijskimi pooblastili, ki so določeni v raznih zakonih. V nekaterih primerih pa lahko pride do situacije, kjer policist ne reagira korektno in prekorači svoja pooblastila ali celo krši zakon. Prekoračitev policijskih pooblastil je še posebej problematično in kritizirano, če policist prekomerno uporabi silo. V diplomski nalogi smo raziskali ali je prišlo do razlik pri nesorazmerni uporabi prisilnih sredstev pred in med epidemijo COVID-19. V delu smo naprej na kratko opisali bolezen COVID-19, nato pa smo še našteli razne ukrepe in omejitve, ki so bili implementirani v Sloveniji ter opisali reakcije ljudi na novo življenje. Za tem smo pisali o policijskih pooblastilih v Sloveniji in se pri tem osredotočili na prisilna sredstva, ki smo jih nato tudi opisali. Ogledali smo si še pojem policijske brutalnosti ter našteli nekaj razlogov za nesorazmerno uporabo prisilnih sredstev. V praktičnem delu smo analizirali poročila Sektorja za pritožbe zoper policijo, Varuha človekovih pravic ter Policije same. Podatke o številu pritožb zoper policijo in (ne)sorazmerno uporabljenih prisilnih sredstvih smo primerjali, saj smo želeli ugotoviti, ali je epidemija vplivala na število prekoračitev policijskih pooblastil pri uporabi prisilnih sredstev. Ugotovili smo, da je slovenska policija v času epidemije svoje naloge večinoma izvajala strokovno in zakonito. Kljub temu, se je povečalo število pritožb zoper Policijo, s tem pa tudi primeri, ki so se nanašali na nesorazmerno uporabo prisilnih sredstev.
Keywords: policija, policijska pooblastila, prisilna sredstva, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.09.2022; Views: 653; Downloads: 143
.pdf Full text (1,08 MB)

35.
Modeli pogajanj v kriznih situacijah ter analiza primera : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Nea Brulc, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga predstavlja pomembnost in potek razreševanja raznih kriznih situacij ter interakcijo med pogajalcem in povzročiteljem. Opisanih je šest izbranih modelov, razvitih po osemdesetih letih, ki jih pogajalci uporabljajo pri pogajanju s povzročiteljem. Modeli se glede na pristop k pogajanju in glede na elemente pogajanja med seboj razlikujejo, imajo pa skupni cilj – mirno in hitro razrešitev nastale krizne situacije. Pri vsakem modelu so predstavljene njegove faze oz. okvirji, ki so nekakšne smernice za pogajalce o poteku pogajanja ter o tem, čemu naj pogajalci podajo največ pozornosti. Za dosego skupnega cilja je pomembna vzpostavitev dobre komunikacije in vzpostavitev dobrega odnosa. Zaradi te pomembnosti sta elementa predstavljena že na začetku, saj brez njiju pogajanje ni mogoče. Opisan je tudi incident, ki se je zgodil v Alabami leta 2013. To je razmeroma znan incident ugrabitve in zabarikadiranja v Ameriki, ki je potekal kar sedem dni. Pogajanje sicer v tem primeru ni bilo uspešno, pa vendar je prisotno kar nekaj informacij o samem dialogu, o vedenju in poteku celotnega pogajanja. Na vse omenjeno se navezujejo zastavljene štiri hipoteze. Želeli smo ugotoviti prisotnost pomena komunikacije, vzpostavitev dobrega odnosa, v čem so si modeli med seboj podobni in v čem različni ter katere elemente šestih modelov je bilo možno razbrati iz same analize incidenta. Sam namen diplomske naloge je bil ugotoviti resničnost teh hipotez ter glede na napisano predstaviti naše ugotovitve. V zaključku se nahajajo pomanjkljivosti, s katerimi smo se srečali med pisanjem, ter ideje o tem, kaj bi se na tem področju lahko izboljšalo ali dopolnilo.
Keywords: obvladovanje konfliktov, pogajanja o talcih, policija, krizne situacije, modeli pogajanj, diplomske naloge
Published in DKUM: 07.09.2022; Views: 472; Downloads: 39
.pdf Full text (855,12 KB)

36.
Vloga in povezanost digitalne fotografije s policijskim delom : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Katarina Đuković, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Živimo v časih, ko nas na vsakem koraku spremljata digitalna fotografija in video posnetki. Od upodabljanja stvari in oseb na stene v jamah, do slikarstev na platnih je fotografija do danes doživela drastičen razvoj. Razvoj tehnologije pa je s seboj prinesel tudi novo dobo katero imenujemo digitalna doba. Na vsakem vogalu, pa naj bo to v mestu ali v naravi, nas spremljajo socialna omrežja, časopisi v digitalni obliki ali video posnetki naloženi na spletu. Digitalna fotografija je tako s časom postajala vedno bolj zanimiva in priročna tudi pri policijskemu delu. Spoznavali so njeno vrednost in ugotovili, kako lahko na preprostejši način dokumentirajo dokumente in dogodke, ter se tako izognejo nepravilnim zapisnikom ali tudi morebitni založitvi raznoraznih papirjev in fotografij na film. Ne samo, da je digitalna fotografija začela predstavljati manjši strošek za uporabnike, temveč je tudi začela igrati pomembno vlogo kot dokazno gradivo, da bi lahko sodišču in poroti pobližje predstavili sam proces razvijanja nekega dogodka. Policija in kazensko pravni sistemi so lahko začeli pridobivati večje število informacij in jih posledično tudi lažje obdelovali. V diplomski nalogi smo se dotaknili teme in predstavili razvoj same digitalne fotografije. Kasneje pa tudi obrazložili, kako se je začela povezovati s policijskim delom. Digitalno fotografijo lahko pri policijskem delu najdemo na vsakem koraku. Najdemo jo v kontrolah hitrosti v prometu, fotografiranju dogodkov ali fotografiranju kraja kaznivega dejanja, kot dokazno gradivo. Pomembno vlogo igra tudi pri odkrivanju skritih informacij in gesel za prikrito komuniciranje. Vsega tega smo se bolj podrobno dotaknili v nadaljevanju same diplomske naloge in opisali pomen in načine uporabe le te. Če bi hoteli povzeti vsa področja in načine, kjer se policija sreča z digitalno fotografijo bi bilo to praktično nemogoče. Digitalna fotografija je tako širok pojem, da bi o njem lahko govorili in govorili. Zato smo se odločili, da v tej diplomski nalogi predstavimo tiste najbolj pogoste oziroma načine srečanja fotografije z policijo, kateri so poznani vsem, ter s tem bralcem omogočili da se naučijo nekaj novega, nekaj kar mogoče o teh srečanjih še niso vedeli. S pomočjo znanstvenih člankov in javnih raziskav smo poskušali pobližje predstaviti in razložiti postopke pridobivanja fotografij tekom policijskih preiskav. Odkrili smo s čem vse se policisti srečujejo tekom svojega delovnega časa, na kaj vse morajo biti pozorni in kako se zadev lotiti na pravilni način. Pobrskali smo malo globje, ter opisali postopek pridobivanja fotografije tudi s področja cestnih kamer, kar pa verjetno ni znano prav vsakemu.
Keywords: diplomske naloge, fotografija, digitalna fotografija, policija, policijsko delo, dokazno gradivo, kazensko pravni sistem
Published in DKUM: 06.09.2022; Views: 291; Downloads: 28
.pdf Full text (1,72 MB)

37.
Motivacijski dejavniki v slovenski policiji v času pandemije covida-19 : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Ines Knez, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Motivacija je gonilna sila vsakodnevnih procesov in delovanja posameznika. Prav zato, ker predstavlja vir človekovega delovanja, je zelo pomembna ne samo v vsakodnevnem življenju, temveč tudi v poslovnem svetu. Vsaka organizacija si prizadeva za visoko motivirane zaposlene, saj so motivirani in zadovoljni zaposleni temelj uspešne organizacije. Z nenadzorovanim širjenjem novega koronavirusa v začetku leta 2020 in razglasitvijo pandemije COVID-19 se je življenje obrnilo na glavo. Prilagajanje drugačnemu načinu življenja, tako v zasebnem kot poklicnem življenju, je pri ljudeh povzročilo zmedenost in zaskrbljenost. V te izjemno težke in izredne razmere je bilo ves čas močno vpeto tudi delo policije. Z diplomskim delom smo želeli preučiti motivacijo zaposlenih na izbranih policijskih postajah in ugotoviti, kateri dejavniki motivacije so bili prisotni pri zaposlenih v obdobju pandemije COVID-19 in kateri med njimi so prevladovali. Prav tako želimo poudariti pomen visoko motiviranega kadra, še posebej v obdobju izrednih ali kriznih razmer, ko je motiviranje zaposlenih še bolj pomembno in hkrati tudi bolj zahtevno. Na podlagi teoretičnih izhodišč je bila zasnovana kvantitativna raziskava, s katero smo identificirali najpomembnejše dejavnike, ki so vplivali na zaposlene na izbranih policijskih postajah na območju Policijske uprave Ljubljana v obdobju pandemije COVID-19. Rezultati raziskave so pokazali, da se je motivacija za delo med zaposlenimi na izbranih policijskih postajah v obdobju pandemije COVID-19 v primerjavi z obdobjem pred pandemijo zmanjšala.
Keywords: policija, zaposleni, motivacija, epidemije, diplomske naloge
Published in DKUM: 31.08.2022; Views: 539; Downloads: 97
.pdf Full text (1,40 MB)

38.
Možnost prenosa policijskih nalog na detektive : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Dominik Kavčič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Policija je na splošno gledano preobremenjena zaradi številnih nalog, ki jih mora opravljati. Ker pa ni edina organizacija v Sloveniji, ki opravlja policijsko dejavnost, se zastavlja vprašanje, ali bi lahko ob ustrezni zakonodaji določene preprostejše naloge, ki so sedaj v izrecni pristojnosti policije, lahko opravljal tudi kdo drug, konkretneje detektivi. Pregled literature in zakonodaje v sosednjih državah Slovenije, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike, pokaže, da v nekaterih državah detektivi že opravljajo mnogo policijskih nalog, pri čemer prednjači Velika Britanija. Tudi v Avstriji detektivi že lahko vodijo preiskave kaznivih dejanj in celo opravljajo zaščito ljudi in nepremičnin, v kolikor je to povezano z zaščito ljudi. Na podlagi pregleda literature in opravljenih intervjujev s slovenskimi detektivi smo prišli do zaključka, da bi s spremembo zakonodaje, ki ureja delovanje policije in detektivov, lahko določene policijske naloge popolnoma ali vsaj deloma prenesli na detektive. Takšne policijske naloge se nanašajo predvsem na preiskovanje kaznivih dejanj na zasebno tožbo in preiskovanje določenih kaznivih dejanj, ki se preganjajo na predlog (npr. kaznivo dejanje tatvine, velike tatvine in poškodovanje tuje stvari). Detektivi bi lahko opravljali tudi nadzor karanten v času epidemij. Zgolj sprememba zakonodaje pa ne bi bila dovolj, ampak bi ob prevzemu določenih policijskih nalog detektivi zagotovo potrebovali tudi dodatna usposabljanja.
Keywords: policija, detektivi, policijske naloge, sodelovanje, prenos nalog, diplomske naloge
Published in DKUM: 30.08.2022; Views: 452; Downloads: 29
.pdf Full text (1,37 MB)

39.
Policija in finančna uprava v boju zoper finančno kriminaliteto v Republiki Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Anja Ameršek, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Zaključno delo predstavlja problematiko finančne kriminalitete v Republiki Sloveniji ter kako se s tem spopadata Policija in Finančna uprava Republike Slovenije. Problematiki finančne kriminalitete v zadnjih letih namenjamo vedno večjo pozornost, tako v Sloveniji kot tudi širše po svetu. Razlog za to je predvsem vedno višje število kaznivih dejanj iz tovrstnega področja. Finančno kriminaliteto uvrščamo med najpogostejše oblike gospodarske kriminalitete, poleg tega pa predstavlja izredno zapleteno odkrivanje, preiskovanje in preprečevanje tega. Diplomsko delo se osredotoča na odkrivanje, preiskovanje in preprečevanje finančne kriminalitete s strani Policije, kamor sodi tudi Nacionalni preiskovalni urad. Poleg Policije ima velik vpliv na boj zoper finančno kriminaliteto tudi Finančna uprava Republike Slovenije, ki je nastala leta 2014 z združitvijo Davčne in Carinske službe. V diplomski nalogi so predstavljeni tudi načini in metode, s katerimi Policija in Finančna uprava omejujeta finančno kriminaliteto v Sloveniji. Ugotovili smo, da je Republika Slovenija že sprejela predpise in ukrepe, ki so pomembni za boj proti finančni kriminaliteti. Mednje spada tudi Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete, ki velja za obdobje 2019–2023. Poleg ukrepov so začeli razvijati nove organe, kot na primer Nacionalni preiskovalni urad, in metode, ki pomembno prispevajo k izboljšanju stanja na področju finančne kriminalitete. Pomembno je tudi sodelovanje Slovenske policije in Finančne uprave, saj pozitivno pripomoreta k večji učinkovitosti pri odkrivanju ter preiskovanju kaznivih ravnanj.
Keywords: diplomske naloge, policija, finančna uprava, finančna kriminaliteta, kazniva dejanja, finančne preiskave
Published in DKUM: 05.08.2022; Views: 675; Downloads: 171
.pdf Full text (1,50 MB)

40.
Omejitev gibanja kot ukrep za zajezitev širjenja covid-19 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Matic Šulc, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V kriznem času pandemije, je nastala potreba po hitrih, učinkovitih in zanesljivih ukrepih s katerimi bi države po svetu zajezile širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2. Ukrep, ki je bil sprejet v večini držav in tudi v Sloveniji, je grobo posegel c človekove pravice in svoboščine. V diplomskem delu smo obravnavali ukrep omejitve gibanja in njegov vpliv na družbo in delo policije. V času, ko se je Korona virus – Covid-19 razširil po skorajda vseh državah sveta, je Vlada Republike Slovenije, kot ena izmed mnogih držav sprejela ukrepe, katerih namen je bil zajezitev in preprečevanje širjenja okužb z covid-19. V diplomskem delu so opredeljeni vsi ukrepi, kateri se nanašajo na omejitev svobodnega gibanja ljudi. Pod drobnogled je vzeto, kakšne posledice je naveden ukrep prinesel za ljudi, kako je vplival na družbo in kako je vplival na delo policije. Raziskovali smo, kakšen vpliv je imel ukrep omejitev gibanja, kot ukrep za zajezitev širjenja Covid-19. Kakšne posledice so nastale. Ali je ukrep omejitve gibanja vplival na psihično stanje ljudi, povečanje nasilja v družini, nezadovoljstvo ljudi in načrtno neupoštevanje ukrepa, poslabšanja gospodarskega stanja in kakšno vlogo je imela policija pri odkrivanju prekrškov in kaznivih dejanj v povezavi z ukrepom omejitve gibanja. Namen je predstaviti vlogo policije in posledic s katerimi se je zaradi ukrepa omejitve gibanja v času pandemije Covid-19 soočala slovenska policija in širša družba. Skozi diplomsko delo smo ugotovili kakšne so bile posledice ukrepov, ki jih je sprejelo večina držav po svetu, kot tudi Slovenija. Osredotočili smo se na ukrep omejitve gibanja, kateri je najbolj posegel v svobodo ljudi. Ugotovili smo, da je pandemija globoko zarezala v družbo, način življenja ljudi, gospodarstvo in delo policije. Družba je v pandemiji spoznala, kako pomembni so medsebojni stiki in svobodno gibanje. Ukrep omejitve gibanja je negativno vplival tudi na gospodarstvo. Policija, kot represivni organ pa je pokazala dobro in hitro prilagajanje na krizne dogodke in razmere. Raziskovanja smo se lotili tako, da smo najprej predstavili teoretičen del, ki zajema tovrsten ukrep prepoved gibanja in ga razdeljuje na različne stopnje, katerih skupna lastnost je omejitev gibanja in posledično zajezitev širjenja okužb z covid-19. Najprej smo začeli s socialnim vidikom in psihološkimi posledicami ukrepov na družbo, nato smo v empiričnem delu zajeli primerjavo stanja, pred in med veljavnimi ukrepi za preprečevanje širjenja okužb z covid-19. Raziskali smo vpliv pandemije na gospodarstvo in mednarodne odnose. V zvezi s policijskim delom smo predstavili hitro adaptacijo slovenske policije na krizne razmere, kakšne so bile dodatne zadolžitve policije in kako je policija odreagirala na pandemijo. Naprej smo primerjali število kaznivih dejanj z elementi nasilja, število kaznivih dejanj ponarejanje listin. Iz rezultatov raziskav smo ugotovili, da je omejitev gibanja, kot ukrep globoko posegel v človekovo svobodo in posledično na človeško psiho. Vpliv ukrepa pa so čutili v gospodarstvu, kot tudi v policiji. Zato menimo, da bi morale države k strogim omejitvam gibanja pristopiti bolj sistematično in transparentno, saj se nezadovoljstvo ljudi odraža prav zaradi slabe komunikacije odločilnih teles do državljanov. Menimo, da je slovenska policija v časih pandemije svoje delo, kljub kadrovski podhranjenosti, opravljala strokovno, zakonito in učinkovito. V gospodarstvu je po našem mnenju prišlo do temeljitih sprememb. Ljudje so sprejeli dejstvo, da jim je bilo gibanje omejeno, zato je prodaja izdelkov preko svetovnega spleta narasla. Predlagamo, da bi se še več ponudnikov produktov odločalo za spletno prodajo, predvsem manjša podjetja, ker bi tako postala odpornejša na tovrstne krizne dogodke v prihodnje.
Keywords: diplomske naloge, policija, omejitev gibanja, covid-19, zajezitev širjenja
Published in DKUM: 21.07.2022; Views: 612; Downloads: 111
.pdf Full text (1,35 MB)

Search done in 1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica