| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


91 - 100 / 881
First pagePrevious page6789101112131415Next pageLast page
91.
Mobing in nasilje tretjih oseb nad člani sindikata policistov slovenije
Sergej Gutsmandl, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo preučili mobing na delovnem mest ter nasilje tretjih oseb, ki se izvaja nad člani Sindikata policistov Slovenije, ki so zaposleni v policiji Republike Slovenije.
Keywords: mobing, nasilje, policija, sinidkat policistov slovenije, stres
Published in DKUM: 06.11.2020; Views: 807; Downloads: 190
.pdf Full text (1,60 MB)

92.
Specifike komuniciranja Policijske uprave Maribor ter pomen objekta na Maistrovi ulici 2 za Maribor : diplomsko delo
Mojca Kupčič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na Policijsko upravo Maribor, na komunikacijo policistov, ki delajo v njenem okrilju, in osrednji objekt, v katerem deluje. Predstavljeni so komunikacija, odnosi z javnostmi, Slovenska policija ter Policijska uprava Maribor. Prav tako je raziskana stavba na Maistrovi ulici 2 in predstavljena anketa o komunikaciji policistov Policijske uprave Maribor. Predstavljeni so tudi odgovori pridobljeni s pomočjo intervjuja z g. Šadlom, mag. jav. upr., predstavnikom za odnose z javnostjo, na temo osrednjega objekta Policijske uprave Maribor.
Keywords: Komunikacija policistov, Policijska uprava Maribor, Slovenska policija, Maistrova ulica 2
Published in DKUM: 03.11.2020; Views: 751; Downloads: 72
.pdf Full text (967,92 KB)

93.
Električni paralizator kot prisilno sredstvo : magistrsko delo
Klemen Ogrin, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali uporabo električnega paralizatorja kot prisilnega sredstva. Zaradi aktualnih razprav o uvedbi uporabe električnega paralizatorja v slovensko policijo smo pozornost namenili delovanju električnega paralizatorja in učinkom njegove uporabe na človeško telo. S tem želimo stroki predstaviti vse vidike uporabe električnega paralizatorja. Prav tako smo uporabili izsledke različnih raziskav, ki so bile izvedene z namenom ugotoviti, ali je električni paralizator varno prisilno sredstvo. Tehnični vidiki delovanja električnega paralizatorja so pokazali, da je tovrstno prisilno sredstvo varno za uporabo, saj je proizvajalec vgradil varnostne komponente. Kljub temu je treba biti pri uporabi previden, saj je v preteklosti prihajalo do smrti storilca. Rezultati raziskav so pokazali, da ni zanesljivih medicinskih dokazov, ki bi potrjevali smrtonosnost uporabe električnega paralizatorja. Prav tako so v primerih iz prakse, ki jih omenjamo v magistrskem delu, obdukcije preminulih pokazale, da za smrt ni bila kriva uporaba električnega paralizatorja, ampak so na to vplivali drugi dejavniki. Raziskave so prav tako pokazale, da je uporaba varna tudi zoper ljudi, ki imajo srčni spodbujevalnik ali pa trpijo za kroničnimi boleznimi. Ugotovili smo tudi, da napadi na policiste v Sloveniji v zadnjih letih upadajo in da policisti strelno orožje uporabijo enkrat ali dvakrat letno. To pomeni, da za slovensko policijo uvedba električnega paralizatorja kot prisilnega sredstva ni smiselna, saj zakonodaja za njegovo uporabo zahteva popolnoma enake pogoje kot za uporabo strelnega orožja. V danem primeru bi bilo zato treba napisati bolj smiselne pogoje uporabe ali pa pri obstoječih zakonskih pogojih v patruljah določiti enega policista, ki bo namesto strelnega orožja nosil paralizator, medtem ko bo drugi tako kot sedaj nosil strelno orožje, saj električni paralizator zaradi narave svojega delovanja ne more zamenjati strelnega orožja.
Keywords: policija, policijsko delo, policijski postopki, policijska pooblastila, prisilna sredstva, električni paralizator, magistrska dela
Published in DKUM: 28.10.2020; Views: 1124; Downloads: 154
.pdf Full text (1,22 MB)

94.
Zaznave policistov ob uvedbi nosljivih kamer v policijske postopke : magistrsko delo
Maja Kuralt, 2020, master's thesis

Abstract: Uvedba novih tehnologij, natančneje nosljivih kamer v policiji, je zelo aktualna tematika, saj je pričakovati, da je njena uvedba le vprašanje časa. Razvoj tehnologije, ki omogoča natančnejše beleženje dogodkov ob sočasnem zmanjšanju administrativnih ovir, lahko na eni strani razbremeni delo policistov, vendar ga z drugega zornega kota lahko tudi oteži. V tuji praksi, kjer nosljive kamere že uporabljajo, zasledimo številne pozitivne izkušnje, tako na strani policije kot na strani skupnosti. V nalogi smo najprej predstavili ugotovitve raziskav iz tujih držav, kjer so nosljive kamere že v uporabi. Dejstvo je, da imajo policisti v Sloveniji že na razpolago nekaj nosljivih kamer, ki jih lahko uporabljajo prostovoljno. V magistrski nalogi smo želeli dobiti odgovor na vprašanje, kakšen je odnos policistov do uporabe nosljivih kamer ter na podlagi raziskave na vzorcu policistov analizirati, kako policisti zaznavajo uvedbo nosljivih kamer v njihovo vsakdanje delo. Želeli smo izvedeti, ali imajo tudi nekateri organizacijski dejavniki, kot so organizacijska pravičnost, opora delodajalca in zaupanje v nadrejene vpliv za zaznavo policistov do uvedbe novih tehnologij. V nalogi so predstavljene tudi raziskave izvedene v tujini, kjer so nosljive kamere že v uporabi. Na podlagi raziskave med policisti v Sloveniji je bilo ugotovljeno, da imajo policisti nevtralen odnos do uvedbe nosljivih kamer v policiji oziroma se z uvedbo le deloma strinjajo. Na policistov odnos imajo vpliv tudi organizacijski dejavniki kot so zaupanje v nadrejene, organizacijska pravičnost in odpora, kar nam potrjujejo rezultati raziskave. Interpretacija dobljenih rezultatov na podlagi izvedene raziskave na koncu naloge odpira diskusijo o pozitivnih učinkih, ki jo lahko uvedba nosljivih kamer doprinese.
Keywords: policija, policijsko delo, policijski postopki, policijska pooblastila, nosljive kamere, pritožbe, magistrska dela
Published in DKUM: 28.10.2020; Views: 1166; Downloads: 231
.pdf Full text (1,16 MB)

95.
Načini zagotavljanja varnosti in delo policije v občinah Ajdovščina in Vipava : magistrsko delo
Katja Tominec, 2020, master's thesis

Abstract: Za zagotavljanje varnosti v lokalnih skupnostih je v prvi vrsti poleg prebivalcev odgovorna policija. V zadnjih letih pa so tudi občine začele pridobivati vse večjo vlogo pri zagotavljanju varnosti. Sodobni pristopi zagotavljanja varnosti temeljijo na sodelovanju in partnerstvih. Poleg sodelovanja državnih organov, lokalnih skupnosti, občinskih redarstev ter drugih so za zagotavljanje varnosti ključni tudi prebivalci sami. Sodelovanje med policijo in prebivalstvom zajema koncept policijskega dela v skupnosti, ki predstavlja način približevanja policije prebivalstvu in korak k skupnemu reševanju problemov in zagotavljanju varnosti. Namen policijskega dela v skupnosti je ugotavljanje in reševanje varnostnih problemov. V okviru občin pa delujejo varnostni sosveti, kjer se srečujejo predstavniki policije, občine, šol, socialnih služb, nevladnih organizacij, zasebnih podjetij ter drugih z namenom prepoznavanja problemov v skupnosti. V raziskavi o načinih zagotavljanja varnosti in o delu policije v občinah Ajdovščina in Vipava smo ugotovili, da so anketiranci najbolj naklonjeni vključevanju varnostnih vsebin v izobraževalni proces vrtcev in šol ter varni poti v šolo. Najmanj pa so naklonjeni najemu storitev zasebnih varnostnikov ter povečanju pooblastil občinskim redarjem. Anketiranci so policiste najbolj uspešno ocenili pri nudenju pomoči pri zaščiti in reševanju ter pri varovanju življenja. Najslabše ocene pa so policisti dobili pri preiskovanju gospodarske kriminalitete in preprečevanju vandalizma. Ob primerjavi lastne raziskave z raziskavo Varnost v lokalnih skupnostih 2017, je bilo ugotovljeno, da so anketiranci naklonjeni večjemu številu policistov v primerjavi s celotno Slovenijo, ter da so manj oz. enako naklonjeni večanju pooblastil občinskim redarjem. Ob primerjavi ocenjevanja uspešnosti nalog in dolžnosti policije je bilo ugotovljeno, da anketiranci naloge in dolžnosti policije ocenjujejo nižje kot pa prebivalci celotne Slovenije.
Keywords: varnost, zagotavljanje varnosti, policija, policijsko delo, policijsko delo v skupnosti, lokalna skupnost, magistrska dela
Published in DKUM: 14.10.2020; Views: 1547; Downloads: 96
.pdf Full text (1,11 MB)

96.
Analiza dela policistov Operativno-komunikacijskega centra Policijske uprave Celje : magistrsko delo
Špela Kotnik, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo analizirali delo policistov Operativno-komunikacijskega centra Policijske uprave Celje (v nadaljevanju OKC PU Celje). V prvem delu smo pregledali in proučili strokovno literaturo, v drugem delu je predstavljena empirična raziskava. Raziskovalni del smo razdelili na štiri vsebinske sklope. Zanimalo nas je, kakšna je tehnična in programska oprema, ki jo policisti uporabljajo pri svojem delu, in kako so z njo zadovoljni. Izvedeti smo želeli, kako poteka komunikacija med prijavitelji in operaterji ter policisti OKC PU Celje s policisti na terenu. Osredotočili smo se predvsem na kakovost in prenos pridobljenih informacij, ki pomembno vplivajo na uspešno opravljeno intervencijo. Poleg vsega navedenega nas je zanimala tudi izkušenost in strokovna usposobljenost policistov OKC PU Celje. Na podlagi pregledane literature in opravljene raziskave lahko sklenemo, da je delo OKC PU Celje uspešno. Ugotovitve so pokazale, da policistom OKC PU Celje programska in tehnična oprema zadostuje za učinkovito ukrepanje in izvedbo postopkov v interventnih dogodkih. Ugotovili smo, da je komunikacija med prijavitelji in policisti OKC PU Celje dobra. Enako uspešno je tudi sodelovanje s policisti na terenu. Prav tako je bilo ugotovljeno, da so policisti OKC PU Celje glede na zahtevnost dela ustrezno strokovno podkovani, k njihovi uspešnosti pa veliko pripomorejo izkušnje, ki so bile pridobljene z leti. Z rezultati raziskave smo bili zadovoljni, za namene preglednejšega in uporabnejšega raziskovanja pa predlagamo, da se podobne raziskave izvedejo na večjem vzorcu zaposlenih v OKC po vsej Sloveniji.
Keywords: policija, policijsko delo, operativno-komunikacijski centri, OKC, Policijska uprava Celje, analize, magistrska dela
Published in DKUM: 14.10.2020; Views: 1064; Downloads: 93
.pdf Full text (1,29 MB)

97.
Ocena prebivalcev Slovenije o izpolnjevanju določil kodeksa policijske etike pri slovenskih policistih : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Rok Jakomin, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Zaposleni v policiji se pri svojem delu dnevno srečujejo s situacijami, v katerih so potrebne hitre in razumne odločitve. Svoje delo morajo opraviti pravilno tako z vidika zakonitosti kot etičnosti. Policijski poklic je z etičnega vidika zelo občutljiv, saj mora policist ščititi svobodo vseh državljanov pred nasilnim poseganjem kršilcev v svobodo in dostojanstvo drugih. V diplomski nalogi so uvodoma predstavljeni pojmi etika, morala, integriteta ter poslovna in poklicna etika. Različni etično-moralni kodeksi predstavljajo vzorec vedenja in delovanja v posamezni družbi. Policisti spadajo med javne uslužbence, ki morajo svoje delo in naloge opravljati v javnem interesu. Od njih se pričakuje odgovorno ravnanje in delovanje na podlagi splošno priznanih etičnih norm. Le policisti z visoko stopnjo integritete lahko svoje delo opravljajo v skladu s pričakovanji in z zahtevami družbe. Naloga se osredotoča na razumevanje določil kodeksa policijske etike s strani javnosti in preverjanje njegovega izpolnjevanja in upoštevanja s strani zaposlenih v policiji. V nalogi je podrobno opisana vsebina temeljnih načel in določb kodeksa, ki so v pomoč policistom pri opravljanju njihovega poklica. V empiričnem delu naloge je predstavljena metoda anketiranja in vsebina vprašanj, zastavljenih anketiranim. Glavni cilj raziskave je s pomočjo ankete pridobiti mnenje slovenske javnosti o pomembnosti načel Kodeksa policijske etike. Rezultati ankete kažejo, da je slovenska javnost z vsebino Kodeksa policijske etike seznanjena le v majhni meri. Vendar pa se anketirancem zdi uporaba načel, zapisanih v kodeksu, zelo pomembna za opravljanje vsakdanjega dela policistov, a so mnenja, da jih policisti pri svojem delu dejansko ne upoštevajo vedno. Iz rezultatov ankete je razvidno tudi, da je stopnja zaupanja v slovensko policijo visoka.
Keywords: diplomske naloge, etika, morala, integriteta, slovenska policija, kodeks policijske etike
Published in DKUM: 29.09.2020; Views: 894; Downloads: 85
.pdf Full text (1,20 MB)

98.
Predkazenski postopek danes in jutri : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Tara Grašič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Kazenski postopek v Sloveniji je razdeljen na dva dela, predhodni in kazenski postopek, pri čemer se predhodni postopek še naprej deli na dve fazi in sicer na neformalni predkazenski postopek in formalno sodno preiskavo. Trije glavni subjekti predkazenskega postopka so policija, državni tožilec in preiskovalni sodnik. Policija v vlogi organa odkrivanja pridobiva informacije, ki služijo kot podlaga za odločitev državnega tožilca o tem, ali bo uvedel kazenski pregon ali ne. Državni tožilec ima vlogo organa pregona in kot dominus litis predkazenskega postopka nadzoruje celoten postopek in skrbi za njegovo delovanje. Predkazenski sodnik ima v tem delu postopka dvojno vlogo in sicer opravlja preiskovalno in garantno funkcijo, ki pa si med seboj nasprotujeta. Predkazenski postopek v osnovi opredeljuje Zakon o kazenskem postopku, njegovi posamezni deli pa so porazdeljeni tudi po drugih zakonskih in podzakonskih aktih, pri čemer noben ne ponuja njegove zaokrožene opredelitve. Skozi zgodovino je predkazenski postopek doživel kar nekaj sprememb, ki so vanj vnesle številna nasprotja in danes onemogočajo njegovo učinkovitost. V ureditvi predkazenskega postopka tako najdemo številne pomanjkljivosti, pri čemer se največje kažejo v formalnih in neformalnih policijskih pooblastilih, medsebojnih razmerjih treh glavnih subjektov, neracionalni porazdelitvi postopka in pomanjkljivi opredelitvi celotnega predkazenskega postopka. V diplomski nalogi smo pregledali in se kritično opredelili do današnjega predkazenskega postopka ter izpostavili njegove najbolj kritične točke. Skušali smo tudi odpraviti njegove pomanjkljivosti in prikazati predkazenski postopek v prihodnosti.
Keywords: diplomske naloge, predkazenski postopek, policija, državni tožilec, preiskovalni sodnik, Zakon o kazenskem postopku
Published in DKUM: 24.09.2020; Views: 915; Downloads: 177
.pdf Full text (1,13 MB)

99.
Kazenska ovadba : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Blažka Tratnik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo se osredotočili na institut prve informacije o kaznivem dejanju in v sklopu te, na kazensko ovadbo. Kazenska ovadba v slovenskem kazenskem sistemu predstavlja podatek o dogodku s potencialnimi znaki kaznivega dejanja. Kazensko ovadbo lahko vloži vsak na sodišče, državnemu tožilcu ali policiji. Poznamo več različnih vrst ovadbe in z zakonom urejeno dolžnost podajanja le-te. S prejemom takšne informacije, represivni organi začnejo s svojimi aktivnostmi, morebitno potrebnim poseganjem v človekove pravice in temeljne svoboščine ter posledično s predkazenskim postopkom. Predkazenski postopek vodi državni tožilec, zato ga imenujemo gospodar postopka oziroma dominus litis. Ob naznanitvi kaznivega dejanja oziroma sprejemu informacije o storjenem kaznivem dejanju, tožilec usmerja in vodi delo policije, z namenom pridobitve zadostnega števila dokazov za začetek kazenskega pregona in ustrezne odločitve o nadaljevanju postopka. Policija je državni organ, ki je najpogosteje prvi seznanjen s kaznivim dejanjem. Naloga le-te je pridobivanje obvestil in opravljanje preiskovalnih dejanj, s katerimi bo pridobila potrebne dokaze, da se kaznivo dejanje razišče in se odkrije storilec, ob tem pa delovala v skladu s pooblastili. Kljub pomembnosti kazenske ovadbe, je z njo povezanih kar nekaj dilem in problematik. Med drugim te izhajajo iz zakonske neurejenosti, saj ji Zakon o kazenskem postopku namenja le malo pozornosti. Nejasna definiranost zakonodaje pa vpliva tudi na kvalitetno usmerjanje državnega tožilca, kar negativno učinkuje na organe, ki so odgovorni za kvalitetno izpeljan postopek. Ureditev zakonodaje, ki se nanaša na kazensko ovadbo, se razlikuje od države do države, zato smo v diplomskem delu opravili primerjavo slovenske zakonodaje z zakonodajo Italije, Nemčije in Francije.
Keywords: diplomske naloge, predkazenski postopek, policija, državni tožilec, zakonska ureditev
Published in DKUM: 21.09.2020; Views: 1081; Downloads: 149
.pdf Full text (1,12 MB)

100.
Reakcijski čas v slovenski policiji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Lara Tekavc, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Osrednja tema diplomskega dela je analiza reakcijskih časov v slovenski policiji. Pri samem reakcijskem času se še vedno pojavlja problem, da se policija na nekatere dogodke odzove zelo hitro, po drugi strani pa ponekod ljudje čakajo na prihod policijske patrulje veliko dlje. Zanimalo nas je, zakaj je temu tako. Preučevanja reakcijskega časa smo se lotili na podlagi analiz reakcijskih časov, ki jih pripravljajo na OKC. Ugotovili smo, da se reakcijski čas slovenske policije iz leta v leto izboljšuje. Problem se pojavi, ko pride do interventnega dogodka v ruralnem okolju, oddaljenem od sedeža policijske postaje, saj policijska patrulja za prihod na kraj dogodka v ruralnem okolju potrebuje skoraj še enkrat toliko časa, kot ga potrebuje v urbanem okolju. Stanje se dodatno poslabša v času zgostitve dogodkov, ko delavci na napotitvah nimajo proste patrulje, ki bi jo napotili na kraj dogodka in se morajo odločati, kateri dogodek obravnavati kot prioriteten. To pomeni, da bodo ljudje, katerega dogodek se ne obravnava kot prioriteten, čakali na prihod policije zelo dolgo. Splošno znano je, da policistov v Sloveniji vseskozi primanjkuje, zato menimo, da bi bilo treba izvesti reorganizacijo, usmerjeno v povečanje policijskega kadra na terenu z namenom izboljšanja policijske odzivnosti, saj bi na tak način zagotovili enakopravno obravnavanje vseh interventnih dogodkov. Tako ne bi prihajalo do trenutkov, ko se je treba odločiti, kateri dogodek obravnavati kot prioriteten. Na tak način bi lahko tudi zagotovili večjo prisotnost policije v ruralnem okolju, saj bi imeli na voljo več policijskih patrulj za pokrivanje tudi bolj oddaljenih območij in s tem zagotovili enakopravno obravnavanje državljanov tako v ruralnem kot urbanem območju.
Keywords: diplomske naloge, policija, operativno komunikacijski center, odzivnost, policijska patrulja, interventni dogodek
Published in DKUM: 10.09.2020; Views: 791; Downloads: 76
.pdf Full text (1,03 MB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica