| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 813
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Vpliv pomanjkanja kadrov na delo policistov zaposlenih na policijskih postajah policijske uprave celje
Tanja Anželak, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Kadrovska podhranjenost v policiji je aktualna tema že zadnjih deset let. Za to obstaja več razlogov. Eden izmed glavnih je zagotovo ukinitev šolanja med letoma 2010 in 2015 ter zmanjšanje dovoljenega števila zaposlenih med letoma 2007 in 2017. Pomanjkanje kadrov v policiji vpliva na delo policistov, predvsem uniformiranih policistov, ki delajo na terenu. Cilj diplomske naloge je bil raziskati vpliv pomanjkanja kadrov na delo uniformiranih policistov, zaposlenih na PP PU Celje, ki delajo na terenu. Rezultati raziskave so pokazali, da so uniformirani policisti, ki delajo na terenu, seznanjeni z vzroki in posledicami pomanjkanja kadrov, kar čutijo tudi pri svojem delu, saj se z njimi srečajo vsaj enkrat na pol leta. Največji vpliv pa se kaže v zasebnem oziroma družinskem življenju policistov. Zaradi omenjenega predlagamo, da bi se uvedel stalni urnik dela in seznanitev z okvirnim delovnim razporedom 30 dni vnaprej.  
Keywords: policija, policisti, kadri, delo
Published: 26.09.2021; Views: 92; Downloads: 14
.pdf Full text (1,30 MB)

2.
Primerjava pogojev za uporabo prisilnih sredstev med policijo, vojsko, varnostniki, carinskimi uslužbenci in občinskimi redarji
Marko Ravbar, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava tematiko prisilnih sredstev različnih represivnih organov, opisuje njihovo delo ter opredeljuje uporabo prisilnih sredstev med njihovim delom. Podrobneje smo opisali delo policije, vojske, varnostne službe, carinskih uslužbencev in občinskih redarjev ter primerjali uporabo prisilnih sredstev pri opravljanju njihovega dela. Represivni organi imajo pri opravljanju svojih delovnih nalog različna pooblastila, med katerimi so tudi prisilna sredstva. Prisilna sredstva določa zakon in med ta sodijo sredstva za vezanje in vklepanje, telesna sila, plinski razpršilec in druga z zakonom določena sredstva za pasivizacijo, palica, službeni pes, električni paralizator, sredstva za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev, konjenica, vodni curek in strelno orožje. Prisilna sredstva se vrstijo po vrsti od najmilejšega do najhujšega, saj z njimi lahko povzročimo hujše posledice, lahko tudi smrt. Pooblaščena oseba lahko prisilna sredstva uporabi, da zaščiti svoje življenje, življenje varovane osebe oziroma življenje drugih oseb ter za preprečitev hujših kaznivih dejanj. V diplomskem delu smo proučili zakonodajo in ugotovili, da imajo različni represivni organi načeloma enaka prisilna sredstva, vendar se razlikujejo po pogojih za njihovo uporabo. Pri uporabi prisilnih sredstev morajo upoštevati osnovna načela za uporabo prisilnih sredstev, kot so načela sorazmernosti, zakonitosti, strokovnosti in integritete ter enake obravnave. Če se načela ne upoštevajo, lahko hitro pride do nezakonite uporabe prisilnih sredstev ali celo do njihove zlorabe.
Keywords: diplomske naloge, prisilna sredstva, represivni organi, policija, varnostniki, vojska, carinski uslužbenci, občinski redarji
Published: 31.08.2021; Views: 99; Downloads: 27
.pdf Full text (1,16 MB)

3.
Položaj gluhih in naglušnih oseb v stikih s policijo
Anja Turk, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Izguba sluha je nevidna invalidnost, s katero se spopada okoli 5 % svetovne populacije. Tudi gluhi in naglušni, ki so umeščeni med osebe z izgubo sluha, stopajo v stik s policijo v najrazličnejših vlogah. Ti se lahko znajdejo v vlogi žrtve, priče ali storilca kaznivega dejanja, največkrat pa v stik s policijo prihajajo v cestnem prometu. Ob stiku policista in osebe z izgubo sluha največjo težavo predstavlja komunikacija, saj gluhi praviloma komunicirajo v znakovnem jeziku, naglušni pa praviloma poslušajo in berejo z ustnic. V teoretičnem delu so opredeljeni osnovni pojmi, ki so potrebni za razumevanje obravnavane tematike. Predstavljene so tudi različne oblike komuniciranja gluhih in naglušnih oseb, saj je komunikacija njihova največja ovira. Pregled literature je podrobneje razkril problematiko policijske obravnave gluhih in naglušnih oseb. Gluhi in naglušni imajo zaradi svoje invalidnosti večjo možnost, da postanejo žrtve nekaterih kaznivih dejanj, zato je v diplomski nalogi predstavljeno, s katerimi kaznivimi dejanji se najpogosteje srečujejo in kako pogosto. V nadaljevanju nas je zanimalo, kako je poskrbljeno za varnost gluhih in naglušnih v cestnem prometu. Ker je na cesti in drugje v nujnih primerih potrebna pomoč interventnih služb, je predstavljeno, katere so prilagojene možnosti klica na 112 in 113. V empiričnem delu je bil za potrebe preverjanja hipotez pripravljen anketni vprašalnik, namenjen izključno gluhim in naglušnim anketirancem, za boljše razumevanje problematike. Za še bolj poglobljeno razumevanje problematike je bil opravljen polstrukturiran intervju s sekretarjem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, s čimer so se porodila nova vprašanja in odprle možnosti nadaljnjega raziskovanja. Za konec je podanih nekaj predlogov za izboljšanje trenutne situacije, predvsem v prometu.
Keywords: diplomske naloge, gluhota, naglušnost, policija, kriminaliteta, varnost
Published: 17.08.2021; Views: 164; Downloads: 100
.pdf Full text (1,09 MB)

4.
Verska duhovna oskrba v slovenski policiji in primerjava z drugimi evropskimi policijami
Gregor Rozman, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je predstavljena verska duhovna oskrba v slovenski policiji, ki je oblika svetovanja, podpore, pomoči in je namenjena policistom in policistkam. V slovenski policiji duhovno oskrbo nudi in jo koordinira uslužbenec Generalne policijske uprave – policijski vikar, ki je odgovoren za razvoj in nudenje verske duhovne oskrbe policistom. Policijski vikar na najboljše možne načine svoje znanje prenaša na policiste in policistke, jim svetuje, jih podpira in nudi pomoč v težkih in kritičnih situacijah. Je koordinator verske duhovne oskrbe in ni le predstavnik ene veroizpovedi. To pomeni, da ni pristranski do nobene veroizpovedi in policistom in policistkam nudi enake možnosti verske duhovne oskrbe. Ugotovljeno je bilo, da policijski vikar versko duhovno oskrbo nudi vsem policistom, ki izrazijo željo, ne glede na njihova verska prepričanja. Začetki verske duhovne oskrbe v slovenski policiji segajo v leto 2007, ko so na Generalni policijski upravi slovenske policije zaposlili prvega uslužbenca, policijskega vikarja Janeza Novaka, ki je prvi organiziral versko duhovno oskrbo in oral ledino na tem področju. Versko duhovno oskrbo so slovenski policisti dobro sprejeli, kar dokazujejo ugotovitve, prav tako kar nekaj policistov pomaga policijskemu vikarju in ga spodbuja pri njegovem delu. Nekateri policisti celo organizirajo sveto mašo za policiste, ki tradicionalno poteka v Bohinju, ter druge dogodke. Ugotovljeno je bilo tudi, da so policisti policijskega vikarja dobro sprejeli in da je zanimanje za versko duhovno oskrbo vedno večje. Raziskane so bile tudi tuje prakse v državah Evropske unije, in sicer verska duhovna oskrba v policijah Republike Hrvaške, Zvezne republike Nemčije in Republike Avstrije. Skozi primerjavo smo ugotavljali podobnosti urejenosti duhovne oskrbe. Na podlagi primerjave smo ugotovili, da sta organizacija in način izvajanja verske duhovne oskrbe v policijah Evropske unije podobna kot v Sloveniji.
Keywords: diplomske naloge, verska duhovna oskrba, policijski vikar, koordinator verske duhovne oskrbe, policija, maša za policiste
Published: 13.07.2021; Views: 186; Downloads: 31
.pdf Full text (1,73 MB)

5.
Stres in izgorelost na delovnem mestu uslužbenca policije in uslužbencev upravnih enot
Laura Pistotnik, 2021, master's thesis

Abstract: Stres in še posebej izgorelost sta sodobna pojava, ki sta postala zelo pomembna zdravstvena tema ter tudi pogosti diagnozi, zaradi katerih vse več ljudi uveljavlja bolniško odsotnost z delovnega mesta. Namen magistrskega dela je bil raziskati pojav stresa in izgorelosti, določiti vzroke, zaradi katerih se pojavita, opisati simptome, ki jih posamezniki ob tem kažejo, in določiti pojavnost ter posledice, ki nastanejo. Zato je bil naš cilj analizirati razlike v stopnji stresa in izgorelosti na delovnem mestu javnega uslužbenca policije in javnih uslužbencev upravnih enot, primerjati stališča med eno in drugo skupino ter poizkušati ugotoviti, kateri izmed njih so bolj izpostavljeni dejavnikom, ki jih preučujemo. Pristopa k preučevanju teme sta bila teoretični in empirični. V teoretičnem delu smo predstavili poglavja o stresu in izgorelosti na delovnem mestu, v empiričnem delu pa smo podrobneje predstavili raziskavo, ki smo jo izvedli s pomočjo prej pripravljenega anketnega vprašalnika. Raziskava je bila opravljena z namenom, da bi opozorili na vse večji problem izpostavljenosti uslužbencev stresu in izgorevanju, ki vse pogosteje vplivata na zaposlene po celem svetu. Zastavili smo si štiri raziskovalna vprašanja in hipoteze na podlagi katerih smo preučili obravnavano tematiko. Rezultati analize odgovorov iz anketnega vprašalnika so pokazali, da stres in izgorelost ne izbirata in lahko prizadeneta vsakega uslužbenca ne glede na njegov spol, starost in delovno dobo. Ugotovili smo, da so anketiranci obeh preučevanih skupin primerljivo izpostavljeni stresu in da njihova najpogostejša dimenzija izgorelosti ni neposredno povezana z delom na splošno. Na podlagi rezultatov raziskave lahko povzamemo, da je potrebno pri vsaki izmed proučevanih skupin sprejeti določene ukrepe, h katerim se mora delodajalec ciljno usmeriti. V zaključku predstavnikom delodajalca predlagamo, da ob sodelovanju s skupino uslužbencev ali s posameznikom poišče načine, s pomočjo katerih bodo uspeli učinkovito zmanjšati stres in/ali izgorelost zaposlenih.
Keywords: stres, izgorelost, delovno mesto, policija, upravne enote, analize, magistrska dela
Published: 17.06.2021; Views: 177; Downloads: 53
.pdf Full text (1,59 MB)

6.
Verska duhovna oskrba v slovenski policiji
Matjaž Berkopec, 2021, master's thesis

Abstract: Policijska služba deluje kot javni državni aparat in zagotavlja varnost vseh prebivalcev Republike Slovenije tako, da ščiti ustavno ureditev, demokratični politični sistem in ustavnopravne vrednote, kot so človekove pravice in temeljne svoboščine. Policijska služba je specifično delo z ljudmi in za ljudi. To delo se ne more opravljati rutinsko, zgolj tehnično, temveč so v policijsko službo vključene tudi čustvene, psihične in duhovne komponente udeležencev nekega dogodka, situacije, kjer je prisotna policija. Strokovnjaki poudarjajo, da se operativno delo policistov uvršča med najbolj stresna in psihično obremenjena dela. Razumeti moramo, da policijski operativec običajno prvi pride na prizorišče nekega dogodka, zato je prvi deležen travmatičnih situacij udeležencev dogodka. Deluje kot strelovod. Vse travme se usmerijo nanj. To lahko na operativcu pusti določene posledice, ki se kažejo tako s psihološkimi travmami, psihosomatskimi boleznimi, kakor z notranjo stisko. V policiji zato deluje psihosocialna pomoč policistom. Iz literature izhaja, da obstaja neupravičena stigma v družbi, da je psihosocialna pomoč nekaj slabega. Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti ugotovilo, da uvedba verske duhovne oskrbe v policiji ne predstavlja kršitve ustavnega načela ločitve verskih skupnosti in države. V magistrskem delu je bila izvedena anketa o mnenju policistk in policistov glede uvedbe verske duhove oskrbe. Vprašanja so se nanašala tudi na iskanje pomoči pri psihologu, policijskem zaupniku in koordinatorju verske duhovne oskrbe – policijskem vikarju. Ugotovljeno je bilo, da 92 % anketirancev meni, da so seznanjeni z možnostjo verske duhovne oskrbe v slovenski policiji, ter da je večina anketirancev (72,5 %) seznanjena s tem, kako priti v stik s policijskim vikarjem. Iz rezultatov izhaja, da verska oskrba policistom ne predstavlja psihološke pomoči. Zelo uspešna je lahko pri obvladovanju čustev, posttravmatskih psihosomatskih bolezni in vsemu, kar tem sledi, odpove pa lahko na intimnem notranjem področju, ki ga je moč označiti z izrazom, ki ga antropološka znanost ne zavrača, in to je vest.
Keywords: magistrska dela, policija, policijski vikar, verska duhovna oskrba, koordinator duhovne oskrbe v slovenski policiji
Published: 08.06.2021; Views: 135; Downloads: 25
.pdf Full text (2,04 MB)

7.
Uporaba prikritih preiskovalnih ukrepov pri preiskovanju kaznivih dejanj izsiljevanj
Goran Marijan, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Kriminaliteta, povezana z izsiljevanji, je močno prisotna v naši družbi. Ker gre pri izsiljevanju v večini za odnos tistega, ki izsiljuje, in tistega, ki je izsiljevan, le-to poteka v zaprtem krogu. Zaradi tega je izsiljevanja težko zaznati, hkrati pa je treba od organov pregona pričakovati, da ko je takšno kaznivo dejanje zaznano ali prijavljeno, da izvedejo vse potrebno, da se odkrije storilec. Pri izsiljevanjih gre za kazniva dejanja, ki praviloma niso enkratna in neponovljiva, ampak gre za dejanja, ki se izvajajo kontinuirano dalj časa, tudi več let. Praviloma gre za vpeljano in načrtno izčrpavanje oškodovanca z namenom, da ta stori nekaj v škodo svojega premoženja. Pri tem storilci uporabljajo razumsko presojo in različne tehnike zastraševanja, s čimer postavijo oškodovanca v položaj, ki je za njega brezizhoden. V diplomskem delu je predstavljeno, kaj je izsiljevanje, in zakonodaja, ki zajema kaznivo dejanje izsiljevanja in njemu podobna dejanja. Proučene so zakonske možnosti uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov pri preiskovanju kaznivih dejanj izsiljevanj, statistični podatki o obravnavanih kaznivih dejanjih izsiljevanj z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov. Od Policije in Vrhovnega državnega tožilstva so bili pridobljeni statistični in ostali podatki o konkretnih preiskavah, ki jih bomo proučili. Pričakujemo, da bomo ugotovili, da zakonodajalec dopušča obravnavo kaznivih dejanj izsiljevanj z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov in da policija le redko tovrstna dejanja obravnava z uporabo le-teh. Prav tako pričakujemo, da se s preiskovanjem izsiljevanj, ki zajema uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov, lahko odkrije širša kriminalna dejavnost osumljenih in zbere zadosti kakovostnih dokazov za uspešen kazenski postopek.
Keywords: diplomske naloge, izsiljevanje, prikriti preiskovalni ukrepi, policija
Published: 06.05.2021; Views: 139; Downloads: 38
.pdf Full text (926,47 KB)

8.
Sodelovanje Policije in Slovenske vojske pri obvladovanju množičnih ilegalnih migracij
Alen Borko, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Sodelovanje Policije in Slovenske vojske na področju nadzorovanja ilegalnih migracij in nadzorovanja južne državne meje poteka od leta 2015 naprej. V letu 2015 med begunskim valom je bilo to sodelovanje omejeno predvsem na področja zbirnih centrov, kjer so pripadniki Slovenske vojske s svojo navzočnostjo poskušali vplivati na red in mir v takih centrih. V kasnejših letih pa se je to sodelovanje preselilo na območje južne državne meje, kjer pripadniki Slovenske vojske sodelujejo s Policijo v mešanih patruljah ali na samostojnih opazovalnicah. Skozi leta sodelovanja so se pojavili nekateri izzivi s strani Policije kakor tudi Slovenske vojske. Enega izmed največjih izzivov predstavlja to, da so pripadniki Slovenske vojske v taki obliki sodelovanja zelo zakonsko omejeni in imajo zelo omejena pooblastila oz. jih sploh nimajo. To v praksi velikokrat predstavlja težavo, saj so posledično manj učinkoviti pri svojem delu. Skozi analizo sodelovanja pri nas in primerjavo sodelovanja vojske in policije v nekaterih drugih državah smo ponudili rešitev, ki bi lahko to težavo odpravila. Predlagali smo, da bi bilo ob ustrezni zakonski ureditvi bolj smiselno in učinkovito za tovrstne načine sodelovanja med Policijo in Slovensko vojsko uporabljati enote vojaške policije.
Keywords: diplomske naloge, množične ilegalne migracije, Policija, Slovenska vojska, pooblastila, migranti
Published: 04.05.2021; Views: 137; Downloads: 29
.pdf Full text (1,33 MB)

9.
Vloga detektivov v (pred)kazenskem postopku v Republiki Sloveniji in Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske
Indira Hafizović, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Vedno bolj se zmanjšuje zaupanje državljanov v avtoriteto in vladne preiskovalne organe tako doma kot v tujini, hkrati pa se povečuje potreba po varnosti. Posledično se vse pogosteje posega po detektivih, za katere so prepričani, da so bolj kritični in nepristranski. Detektivi s svojim delom razbremenijo prenatrpanost dela policistov in sodišč ter so dobrodošla in cenjena dodatna pomoč, kljub temu da še ni zakonodaje, ki bi urejala medsebojno sodelovanje. Diplomsko delo se osredotoča na preučitvi in medsebojni primerjavi vloge detektivov v (pred)kazenskem postopku v Republiki Sloveniji in Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske. Diplomsko delo je narejeno z namenom, da se ugotovi, ali je v obeh primerjanih državah prepoved preiskovanja kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, in ali detektivi pričajo na sodišču in posredujejo zaupne podatke ter, če velja nezdružljivost poklica detektiva in odvetnika. Poleg tega ponazori ključno vlogo detektiva v (pred)kazenskem postopku, kjer je sodelovanje z odvetniki predstavljeno v smislu preučevanja in podkrepitve primera, medtem ko do sodelovanja s policijo pride le občasno, in sicer pri predaji primera. Na koncu je bil opravljen intervju z detektivko o detektivski dejavnosti in o njihovem delu ter medsebojnih odnosih med policijo in odvetniki. Ugotovili smo, da detektivi v primerjanima državama ne smejo preiskovati kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Na sodišču veljajo za izurjene priče ter so se na poziv primorani odzvati in predati zaupne podatke, medtem ko nezdružljivost poklica velja samo v Sloveniji, nasprotno pa te prepovedi v Združenem kraljestvu nimajo.
Keywords: diplomske naloge, vloga detektivov, detektivi, policija, (pred)kazenski postopek, odvetniki
Published: 14.04.2021; Views: 134; Downloads: 19
.pdf Full text (651,78 KB)

10.
Vloga interventnih služb pri kriznih dogodkih: študija primera Občine Krško
Roman Kodrič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava vlogo interventnih služb pri kriznih dogodkih na območju Občine Krško. Med interventne službe, ki najpogosteje posredujejo ob pojavu različnih kriznih dogodkov, kot so npr. naravne in prometne nesreče, spadajo Policijska postaja Krško, Poklicna gasilska enota Krško in Služba nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Krško. Skupno vsem tem službam je, da ob posredovanju na intervencijah, na katere so poslane, svoje naloge opravijo na visoko profesionalnem nivoju, kar lahko dosežejo le z visoko mero usposobljenosti in sodelovanja. Področje dela in ukrepanja interventnih služb ob kriznih dogodkih je opredeljen v nalogah, ki jih imajo te službe določene z zakoni in usmeritvami, in so se po njih dolžne ravnati in jih upoštevati. V diplomskem delu je to opredeljeno z deskriptivno metodo, s katero so posamezne službe in njihove naloge tudi predstavljene. Namen diplomskega dela je predstaviti in preučiti tudi krizno upravljanje, sodelovanje in vodenje ob kriznih dogodkih, ter predstaviti, kako te službe takrat funkcionirajo. S pomočjo opravljenih intervjujev, ki smo opravili s predstavniki posameznih interventnih služb na lokalnem nivoju, in predstavljene vaje »Goreče ljubosumje« so v diplomskem delu prestavljene pomanjkljivosti, s katerimi se posamezne službe pri interveniranju srečujejo. Diplomsko delo prav tako ugotavlja, v kolikšni meri so posamezne službe seznanjene z načrti v primeru pojava kriznih dogodkov ter ali se njihova usposobljenost skozi vaje in različna usposabljanja, na katerih sodelujejo, ustrezno in redno preverja.
Keywords: diplomske naloge, interventne službe, sodelovanje, policija, poklicna gasilska enota, služba nujne medicinske pomoči
Published: 01.04.2021; Views: 217; Downloads: 64
.pdf Full text (847,77 KB)

Search done in 0.86 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica