Search the digital library catalog

Abstract: Preoblikovanje Mestnega redarstva Mestne občine Ljubljana (MR MOL) v Mestno policijo se pojavlja kot pomembna tema v kontekstu zagotavljanja splošne ravni varnosti in izboljšanja kakovosti življenja prebivalcev samega mesta. Mestno redarstvo se že danes sooča z mnogimi izzivi na področju varnosti, hkrati pa predstavlja pomemben varnostni subjekt na lokalni ravni. Glavni cilj preoblikovanja v Mestno policijo je povečati pooblastila, razširiti pristojnosti ter izboljšati organizacijsko učinkovitost redarstva, s čimer bi MR MOL postala še bolj aktiven partner pri vzdrževanju ali dvigu ravni splošne varnosti. Za preoblikovanje je že delno zagotovljena pravna podlaga v Zakonu o glavnem mestu, ki opredeljuje poseben status Ljubljane kot glavnega mesta Republike Slovenije in ki v svojih določbah tudi omogoča način financiranja novonastale službe. Drugi in glavni korak predstavlja širitev zakonodaje predvsem z razširitvijo določb Zakona o občinskem redarstvu ali uvedbo popolnoma novega zakona z namenom uvedbe obsežnejših pristojnosti in pooblastil bodoči Mestni policiji. Organizacijsko prestrukturiranje bi zahtevalo uvedbo novih oddelkov z jasno opredeljenimi nalogami, kot so preiskovanje kaznivih dejanj, krvnih deliktovin drugih specializiranih nalog. Analiza primerjalnih podatkov kaže, da MR MOL že danes izvaja več ukrepov po Zakonu o javnem redu in miru v primerjavi z drugimi medobčinskimi redarstvi, kljub omejenim kadrovskim virom. PU Ljubljana, ki ima precej več zaposlenih in se ukvarja z zahtevnejšimi varnostnimi izzivi nakazuje na dejstvo, da MR MOL kljub manjši kadrovski kapaciteti uspešno pokriva pomemben del nalog zadanih v zakonodaji. Podpora preoblikovanju v Mestno policijo je bila izražena preko ankete izvedene med zaposlenimi v MR MOL, katere rezultati kažejo na to, da večina anketiranih podpira spremembo organizacijske strukture. Kljub temu so zaposleni izrazili zadržke glede prevzemanja nekaterih zahtevnejših nalog, kot so preiskovanje krvnih in spolnih deliktov ter premoženjskih kaznivih dejanj. Preoblikovanje kot takšno bi posledično zahtevalo obsežno izobraževanje in usposabljanje, z namenom pridobitve potrebnih znanj in spretnosti za učinkovito izvajanje nalog nove organizacije. Mestna policija bi lahko z izboljšano organizacijsko strukturo, širšimi pooblastili ter večjo avtonomijo igrala ključno vlogo pri zagotavljanju varnosti v Ljubljani. Takšno preoblikovanje bi prineslo še globjo povezanost z lokalno skupnostjo, ki jo Mestno redarstvo že zdaj uživa med prebivalci ter boljšo odzivnost na varnostne izzive in s tem tudi povečanje splošnega občutka varnosti med prebivalci prestolnice.
Keywords: občinsko redarstvo, mestna policija, Mestna občina Ljubljana, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.05.2025; Views: 0; Downloads: 6
Full text (1,48 MB)

Abstract: Pomožna policija se je prvič pojavila leta 1998 pod imenom rezervna milica. Včasih pomožna policija ni bila tako priznana, vendar je zaradi velikega upada števila rednih policistov na policijskih postajah, vedno bolj prisotna. Njeno delo je namreč pomoč rednemu sestavu pri opravljanju nalog policije. V diplomskem delu smo se osredotočili na delo policije, delo in usposabljanje pomožne policije, kdo in kako se lahko prijavi za pomožnega policista in katere pogoje mora ta oseba izpolnjevati. V drugem delu diplomskega dela smo s pomočjo anketnega vprašalnika izvedli raziskavo med pomožnimi policisti, ki so usposabljanje opravljali jeseni 2022. Zanimalo nas je njihovo mnenje o usposabljanju, njegovem trajanju usposabljanja in morebitnih dejavnikih, ki vplivajo na težavnost celotnega postopka. Pri analizi smo ugotovili, da je trajanje usposabljanja primerno za pridobitev osnovnih kompetenc za pomožnega policista. Zadovoljstvo glede pridobljenih znanj – teoretičnih in praktičnih – je visoko. Pri motivacijskih dejavnikih za vpis v pomožno policijo vodi dodaten zaslužek, ki je bil najpogostejši odgovor med anketiranci.
Keywords: pomožna policija, usposabljanje, pomoč, varnost, diplomske naloge
Published in DKUM: 16.04.2025; Views: 0; Downloads: 37
Full text (1,15 MB)

Abstract: Ena izmed temeljnih nalog Policije je, da varuje življenje, zagotavlja osebno varnost in premoženje ljudi. Pri tem mora Policija spoštovati in delovati v skladu z zakoni, podzakonskimi akti, mednarodnimi sporazumi in pravnim redom Evropske unije. Pri opravljanju policijskih nalog smejo policisti uporabiti policijska pooblastila na podlagi in v obsegu, ki ga določa zakon, ter na način, določen z zakonom ali podzakonskimi predpisi, izdanimi na podlagi in v skladu z zakonom (načelo zakonitosti). Policija varuje premoženje in varnost ljudi s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem kaznivih dejanj, prekrškov, odkrivanjem in prijemanjem storilcev takih dejanj ter njihovem predajanjem pristojnim organom. (»Zakon o nalogah in pooblastilih policije (»ZNPPol«, 2013). V skladu z navedenim mora biti Policija zelo dobro opremljena za delo, raziskovanje in preprečevanje specifičnih kaznivih dejanj na avtocesti. Pri preiskovanju kaznivih dejanj in sami prisotnosti Policije na avtocesti, ugotovimo, da gre za zelo specifično delo, kjer so hitrosti velike, oprema, usposobljenost policistov in kriminalistov ter obvladovanje vožnje v najekstremnejših razmerah pa nujno potrebni. Sam način raziskovanja, časovni okvir, nujnost in hiter pretok informacij, ki so potrebni za uspešno preiskavo specifičnih kaznivih dejanj na avtocesti, pa naravnost kličejo po ponovni uvedbi avtocestne policije. Med obravnavanimi kaznivimi dejanji na avtocestah sicer prevladujejo tatvine. Evropske razvite države, kot na primer Nemčija, Francija in Avstrija, imajo avtocestno policijo že vrsto let. Enote so zelo uspešne pri svojem delu in opravljajo svoje naloge na najvišji ravni. Slovenija je po zgledu navedenih držav ustanovila svojo policijsko enoto za delo na avtocesti, ki se je imenovala Specializirana enota avtocestne policije (SEAP) in delovala v okviru Generalne policijske uprave, kar je bil velik doprinos k zmanjšanju kriminala na avtocestnem križu. V diplomskem delu je predstavljeno, kaj vse opravlja policist ali policist-kriminalist ob odkritju ali prijavi kaznivih dejanj na avtocesti, kot so velike tatvine, tatvine, rop, roparske tatvine in goljufije ter konkretni primeri le teh. V teoretičnem delu je predstavljeno delo policista in kriminalista ter policijska pooblastila pri raziskavi. V praktičnem delu so predstavljeni dejansko delo, obremenjenost in oprema policista, policijska pooblastila kot tudi primeri iz prakse.
Keywords: tatvine, avtoceste, policija, oprema, varnost, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.04.2025; Views: 0; Downloads: 41
Full text (3,27 MB)

Abstract: Diplomsko delo obravnava vlogo oboroženih sil v boju proti terorizmu. Pomembno izhodišče preprečevanje in zatiranja terorizma je uskladitev glede njegove opredelitve, ki v svetu še ni dovolj poenotena. Seveda pa je že načelno boj proti terorizmu visoko legitimen, saj terorizem ogroža demokratične vrednote, pravno državo in človekove pravice, kot so pravica do življenja, varnosti in svobode. Prav tako je boj proti terorizmu upravičen na temelju mednarodnega prava ter na temelju nacionalnih pravnih ureditev, ki so zavezane zaščiti svojih državljanov pred terorizmom kot hudim kaznivim dejanjem in k ohranjanju javnega reda. Protiteroristična vloga oboroženih sil vključuje predvsem zaščito infrastrukture, krizno odzivanje, preprečevanje groženj, mednarodno delovanje ter sodelovanje z drugimi akterji (policija, obveščevalne službe itd.). Analizirane države se pri tem poslužujejo različnih strategij. Tako se Združene države Amerike osredotočajo na globalne operacije, Francija poudarja domačo vojaško prisotnost, Združeno kraljestvo pa ima bolj uravnotežen pristop. Skupne značilnosti teh držav vključujejo sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in demokratične pravne okvire, razlike pa so v stopnji militarizacije in uporabi vojske za zagotavljanje notranje varnosti. Ključne možne izboljšave na področju protiterorističnega delovanja vključujejo skupne imenovalce pri definiranju terorizma, krepitev sodelovanja med različnimi akterji, vlaganje v napredno tehnologijo, prilagojeno usposabljanje vojaškega osebja, sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in redno posodabljanje protiterorističnih strategij.
Keywords: oborožene sile, terorizem, varnost, vojska, policija, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.02.2025; Views: 0; Downloads: 65
Full text (1,24 MB)

Abstract: Uporaba službenih psov za identifikacijo oseb na podlagi vonja sega več stoletij nazaj, ko so ljudje začeli prepoznavati in izkoriščati izjemne sposobnosti pasjega voha za različne naloge. Že v času Antike so psi pomagali pri lovu in zaščiti, a njihova uporaba v bolj specializiranih vlogah, kot je identifikacija oseb, se je razvila kasneje. Vsak človek ima svoj edinstven vonj, ki ga sestavljajo kompleksne kombinacije hlapnih spojin na koži. Ta individualni vonj je tako specifičen, da omogoča identifikacijo osebe zgolj na podlagi vonja, kar je pomembno v forenzični znanosti. Odorologija, znanstvena disciplina, ki preučuje vonje, preko dveh pristopov izvaja identifikacijo oseb preko vonja. En pristop vključuje uporabo instrumentalne tehnologije, drugi pa posebej usposobljene pse. Pasji vohalni sistem je izjemno občutljiv, kar omogoča učinkovito prepoznavanje vonjev. Vzorčenje vonjev je zelo pomemben postopek pri uporabi službenih psov za identifikacijo oseb v kriminalističnih preiskavah. Gre za zbiranje in shranjevanje vonjav, ki jih oddaja človeško telo, ali predmetov, najdenih na kraju kaznivega dejanja. Vonji se vzorčijo z uporabo sterilnih materialov, kot so posebni nosilci vonja, ki se nato shranijo v nepredušnih posodah, da se prepreči kontaminacija. Vzorci se nato uporabljajo pri identifikaciji tako, da pes povonja sporni vzorec vonja, zavarovan s kraja kaznivega dejanja, ter mora poiskati ujemajoči vonj med vzorci primerjalnih vonjev, ki vključujejo tudi vonj morebitnih osumljencev. Postopki identifikacije oseb s pomočjo službenih psov se med državami razlikujejo, kar se odraža v različnih tehnikah zbiranja vonjev s kraja dejanja, v številu primerjalnih vzorcev, ponovitvah preizkusov, usposabljanju psov itd. Čeprav takšni dokazi v Sloveniji še niso priznani, se v drugih državah že uspešno uporabljajo kot posredni dokazi na sodiščih.
Keywords: službeni psi, policija, odorologija, identifikacija oseb, diplomske naloge
Published in DKUM: 20.01.2025; Views: 0; Downloads: 62
Full text (841,46 KB)