| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 16 / 16
First pagePrevious page12Next pageLast page
11.
Analiza razgradnih produktov po kemijskem recikliranju poliamida 66
Kaja Vrezner, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Veliko izdelkov iz plastične mase danes konča na odlagališčih. Kemijsko recikliranje je postopek, s katerim se želimo temu izogniti. Poliamid 6.6 smo reciklirali s postopkom hidrolize v nevtralnem in bazičnem mediju. Kot rezultat kemijskega recikliranja poliamida 6.6 smo želeli dobiti monomerne enote čim višje čistosti, zato smo v posamezen eksperiment vnašali čim manj kemikalij. Rezultate depolimerizacije smo spremljali z IR, RAMAN in 1H NMR spektroskopijo, kakor tudi z DSC analizo. Beležili smo tudi pH tekočega ostanka in maso trdnega ostanka. Opravljene analize so potrdile, da nam je uspelo vlakno PA 6.6 razgraditi na manjše oligomerne in tudi monomerne enote.
Keywords: Poliamid 6.6, recikliranje, hidroliza, IR spektroskopija, Raman spektroskopija, DSC termična analiza.
Published: 05.10.2016; Views: 730; Downloads: 1

12.
Modifikacije PA 6 z $NH_3$ plazmo
Lidija Tušek, Karin Stana-Kleinschek, Volker Ribitsch, 2002, original scientific article

Abstract: S plazmami modificiramo površinske lastnosti različnih materialov, tudi tekstilnih. Na površine lahko uvedemo dodatne ali nove funkcionalne skupine, jih prevlečemo s tankimi polimernimi filmi ali očistimo. V naši raziskavi smo z nizkotlačno amoniakovo plazmo obdelovali PA 6 folijo ter ovrednotili dosežene modifikacije površine v odvisnosti od časa obdelave (od 7 do 540 s). Z merjenjem stičnega kota smo ugotavljali izboljšanje hidrofilnosti površin, s potencialom zaradi pretoka smo spremljali spremembe površinskega naboja, z elektronsko spektroskopijo (XPS) smo analizirali kemijsko sestavo površin, z mikroskopijo atomskih sil (AFM) pa smo raziskovali topografijo površin. Rezultati so pokazali, da so modifikacije odvisne od časa obdelave. Pri obdelavi PA 6 z $NH_3$ plazmo dosežemo boljšo omočljivost, saj se stični koti zmanjšajo. Z daljšim časom obdelave na površini PA 6 nastaja vedno več funkcionalnih skupin, ki vsebujejo dušik, kar se poleg povečane vsebnosti dušika na površini folije kaže tudi v premiku izolektrične točke (IET) k višjim ph vrednostim. Največji premik IET smo zasledili pri foliji, ki smo jo obdelovali 20 s (od ph 4,2k 6,2). če je čas obdelave daljši, plazma v večji meri uniči površino, pri čemer se odstranjujejo razgradni delci, za to se vsebnost dušika zmanjša, stični koti se nekoliko povečajo in IET se pomakne nazaj k nižjim ph vrednostim (k ph 5,6 pri času obdelave 180s). AFM slike neobdelanih in obdelanih folij so pokazale, da se zaradi obdelave številnejši in večji, srednja hrapavost pa se zato poveča iz 4nm (neobdelan vzorec) na 13,6 nm (čas obdelave 540s).
Keywords: tekstilna vlakna, poliamid 6, površinska modifikacija, NH3 plazma, amino skupine, zeta potencial, stični kot, XPS, AFM
Published: 31.08.2017; Views: 351; Downloads: 33
.pdf Full text (636,64 KB)
This document has many files! More...

13.
Zeta potencial PA 6
Robert Šoster, Nika Veronovski, Lidija Tušek, Karin Stana-Kleinschek, Simona Strnad, Volker Ribitsch, 2003, original scientific article

Abstract: V raziskavi smo preučevali elektrokinetične lastnosti poliamida 6 v obliki (a) folije in (b) tekstilnega filamenta ob uporabi dveh merilnih celic. Merili smo potencial zaradi pretoka in iz tega določili zeta potencial (▫$\zeta$▫ v odvisnosti od pH vrednosti medija. Meritve na posameznem materialu smo preučevali s stališča ponovljivosti. S tem namenom smo opravili meritve na 10 preskušancih istega vzorca. Določili smo osnovne statistične pokazatelje ponovljivosti za ▫$\zeta$▫ pri pH 3 in 9 ter izoelektrično tocko. Metodo smo optimirali glede na čas nabrekanja v raztopini elektrolita pred meritvijo in maso materiala v cilindrični celici. Meritve v 0,001 M KCl na obeh vrstah materiala kljub različni nadmolekulski in površinski strukturi dobro sovpadajo. Krivulje ▫$\zeta$▫=▫$\zeta$▫(pH) imajo pričakovan potek. PA 6 kaže amfoterno naravo zaradi vsebnosti amino in karboksilnih skupin. V alkalnem mediju disociirajo karboksilne skupine, kar povzroči negativen ▫$\zeta$▫ (folija: (-32,9▫$\pm$▫ 1,6) mV, filament: (-35,2▫$\pm$▫2,0) mV pri pH 9). V kislem mediju kaže PA kationski značaj zaradi disociacije amino skupin (folija: (24,5▫$\pm$▫1,7) mV, filament: (15,1▫$\pm$▫1,1) mV pri pH 3). Izoelektrična točka, kjer je ▫$\zeta$▫ enak 0, se nahaja za folijo pri pH vrednosti 4,7▫$\pm$▫0,1, za filament pa pri 4,9▫$\pm$▫ 0,1.
Keywords: polimeri, poliamid 6, elektrokinetične lastnosti, potencial zaradi pretoka, zeta potencial, filament, folija
Published: 01.09.2017; Views: 573; Downloads: 87
.pdf Full text (420,18 KB)
This document has many files! More...

14.
Ločitev elastana in poliakrilonitrila iz tekstilnih mešanic s poliamidi in polietilentereftalatom z raztapljanjem za nadaljnje kemijsko recikliranje
Dane Lojen, 2017, master's thesis

Abstract: Kemijsko recikliranje polimerov lahko prispeva k zmanjšanju količine odpadnih polimerov in porabe primarnih surovin ter energije, vendar je za uspešno kemijsko recikliranje mešanic polimerov pomembna predhodna ločitev komponent. Preučevali smo ločitev elastana (EL) in polikrilonitrila (PAN) od poliamidov in polietilentereftalata (PET) v tekstilnih mešanicah z raztapljanjem v N,N-dimetilformamidu (DMF) in obarjanjem. Izvedli smo tudi kemijsko razgradnjo PA 6 in PA 6.6 z nevtralno hidrolizo. Vzorce smo analizirali z gravimetrično analizo, FTIR in Raman spektroskopijo. Ugotovili smo, da je bila ločitev PAN oziroma EL iz mešanic PA 6 / PA 6.6 / PET uspešna pri temperaturi 70 °C. Njuno obarjanje iz raztopin v DMF je bilo večinoma uspešno pri realnih vzorcih, neuspešno pa pri pripravljenih vzorcih. Sklepamo, da je bila uspešnost obarjanja PAN in EL odvisna od dodatkov v mešanicah polimerov, ki smo jih ločevali z raztapljanjem, in lahko otežujejo obarjanje ter aglomeracijo delcev v raztopini. Pri temperaturi vrelišča DMF ločitev EL od PA 6 ni bila uspešna. Nevtralna hidroliza PA 6 pri temperaturi 250 °C, avtogenem tlaku in reakcijskem času 1 h je bila le delno uspešna, saj se je v vodotopne produkte razgradilo le 49 % mase vhodnega PA 6. Nevtralna hidroliza PA 6.6 je bila pri zelo podobnih pogojih neuspešna, saj se je razgradilo v vodotopne produkte le 22 % vhodnega PA 6.6. Za povečanje izkoristka nevtralne hidrolize PA 6 in PA 6.6 bi bilo potrebno spremeniti reakcijske pogoje.
Keywords: ločitev z raztapljanjem, kemijsko recikliranje, nevtralna hidroliza, poliamid 6, poliamid 6.6, polietilentereftalat, elastan, poliakrilonitril
Published: 12.12.2017; Views: 365; Downloads: 52
.pdf Full text (4,43 MB)

15.
Analiza lastnosti funkcionalnih materialov
Barbara Berglez, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo se ukvarjali z analizo vzorcev bombažne tkanine in mešanice bombaž/poliamid. Na vzorce smo nanašali zeolita Silikalit in USY, zamreževalno sredstvo Knittex z namenom fiksiranja zeolitov na material ter luminiscenčno in ultravijolično barvilo. Zanimalo nas je, kako zeoliti vplivajo na prepustnost tkanine, indeks porumenitve in belino. Ugotavljali smo barvne razlike vzorcev pri nanosu dveh različnih koncentracij barvila ter barvne razlike pred in po staranju vzorcev. Za analizo vzorcev smo uporabili infrardečo spektroskopijo, UV/VIS spektroskopijo in konfokalni fluorescentni mikroskop. Z vrstično elektronsko mikroskopijo smo posneli površino zeolitov. Ugotovili smo, da zeoliti pripomorejo k boljši UV zaščiti materiala, da se po staranju vzorcev indeks porumenitve zniža, belina se poviša, ter da so barvne razlike pri bombažni tkanini po nanosu zeolitov skoraj zanemarljive. Pri mešanici bombaž/poliamid dobimo nekoliko višje vrednosti barvnih razlik, vendar še vedno majhne.
Keywords: zeoliti, USY, Silikalit, bombaž, poliamid, funkcionalni materiali
Published: 08.11.2018; Views: 141; Downloads: 21
.pdf Full text (3,58 MB)

16.
Transport poliamidnega prahu za selektivno lasersko sintranje s podtlačnim sesalnim sistemom
Žiga Kadivnik, 2019, master's thesis

Abstract: Predstavljene so obstoječe rešitve sejanja poliamidnega prahu za selektivno lasersko sintranje. Mednje spada sejanje z odsesovalno napravo, pri kateri prihaja do pogostih odpovedi komponent ležajnega sistema zaradi drobne granulacije prahu. Na podlagi eksperimentalne analize odsesovalne naprave, konstruiranja in izvedbi numeričnih analiz različnih podtlačnih sesalnih sistemov, je zasnovan način transporta poliamidnega prahu v zračnem toku po vakuumskem principu. Rezultati numeričnih analiz so potrjeni z izdelavo in eksperimentalno analizo funkcionalnega prototipa ejektorskega sistema. Študija pokaže slabši sesalni efekt odsesovalne naprave z uporabo ejektorja. Ejektorski sistem v kombinaciji z odsesovalno napravo ne ustvari dovolj podtlaka za učinkovito sesanje delcev prahu.
Keywords: selektivno lasersko sintranje, poliamid, podtlačni sesalni sistem, ejektor, ejektorski sistem
Published: 11.11.2019; Views: 30; Downloads: 9
.pdf Full text (2,34 MB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica