| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
UPORABA RAZLIČNIH SOCIALNIH ZVRSTI JEZIKA PRI UČENCIH V TRETJEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Helena Ferk, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Uporaba različnih socialnih zvrsti jezika pri učencih v tretjem triletju osnovne šole se v prvem delu posvečam teoretičnim izhodiščem. Opredelila sem naloge in cilje pouka slovenskega jezika, didaktična načela s poudarkom na načelu naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev. Pregledala sem zastopanost nalog v učbeniških kompletih za prvo, drugo in tretje triletje osnovne šole glede na zastavljene cilje v učnem načrtu. V nadaljevanju sem opredelila termina knjižni in neknjižni jezik, njuni delitvi na zborni in knjižni pogovorni jezik, na pokrajinski pogovorni jezik in narečja ter interesne govorice. V empiričnem delu sem s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljala, katero zvrst jezika (knjižno, pogovorno, narečno oziroma sleng) uporabljajo učenci tretjega triletja osnovne šole glede na različne okoliščine (pogovor s starši, s sokrajani, z vrstniki iz kraja, s sošolci, z učitelji pri pouku slovenščine oziroma pri urah drugih predmetov ter z drugimi delavci šole, kot so tajnice, hišnik, kuharice). Glede na to, da je narečje pristni materni jezik, s katerim se otrok seznani najprej, me je zanimal tudi učenčev odnos do narečja.
Keywords: Ključne besede: načelo naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev, zborni jezik, splošni- ali knjižnopogovorni jezik, pokrajinski pogovorni jezik, narečja, interesne govorice, govorni položaj.
Published: 14.07.2010; Views: 3160; Downloads: 385
.pdf Full text (663,72 KB)

2.
BESEDJE V MARIBORŠČINI
Bojana Glažar, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Maribor je središče severnoštajerskega pokrajinskega pogovornega jezika, mariborski pogovorni jezik pa se je oblikoval na neposrednem stičišču štajerske in panonske narečne baze. Posebnost mariborskega govora sta dva naglasa v daljših tvorjenkah. V govoru se kažejo težnje po posplošitvi naglasa na vse oblike ali večino oblik iste besede, ožanju e-jevskih in o-jevskih fonemov in daljšanju kratkih samoglasnikov. Analiza posnetega in zapisanega besedja je pokazala, da v mariborskem govoru prevladujejo neprevzete besede. Od prevzetih besed je največ besed germanskega izvora, nato romanskega. Analiza besednih zvez je pokazala isto — največ je besednih zvez, v katerih sta tako jedro kot določilo domačega izvora, manj je tistih, ki imajo tuje jedro in domače določilo ter domače jedro in tuje določilo, najmanj pa je besednih zvez, kjer sta obe sestavini prevzeti. Tudi med prevzetimi besednimi zvezami prevladujejo izrazi germanskega izvora.
Keywords: dialektologija, štajerska narečna skupina, pokrajinski pogovorni jezik, mariborska mestna govorica, besedje v mariborščini
Published: 14.07.2010; Views: 3102; Downloads: 499
.pdf Full text (811,79 KB)

3.
GOVOR V KONTAKTNIH ODDAJAH RADIA CELJE
Matjaž Črešnovar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V zadnjem obdobju se na vseh slovenskih radijskih postajah pojavljajo jezikovna odstopanja od norme. Raziskovali smo spontani govor v kontaktnih oddajah na regionalni radijski postaji posebnega pomena Radiu Celje, zato v nadaljevanju navajamo ugotovitve s področja govora na tej radijski postaji. Zanimalo nas je, kaj je vzrok, da radijski govorci v kontaktnih oddajah uporabljajo celjski pogovorni neknjižni jezik, zaradi česar pri pogovorih s poslušalci prehajajo iz zborne izreke v pogovorno obliko in zakaj niso ustrezno govorno usposobljeni. V diplomskem delu ugotavljamo, da se radijski govorci želijo s pogovornimi oblikami približati poslušalcem in jim na ta način sporočiti, da so enakovredni. Doseči želijo živost jezika in biti duhoviti ter zanimivi, hkrati pa poslušalcem dokazati, da so vendarle seznanjeni tudi z zbornimi oblikami, kar dokazujejo z medzvrstnim preklapljanjem. Ob tem je analiza besedil še pokazala, da radijski govorci niso ustrezno govorno usposobljeni, kar je posledica ekonomskega stanja in vpliv pogovorne oblike govora s komercialnih postaj, ki so se na Celjskem pojavile v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Kljub temu se govorci zavedajo, da bi morale biti radijske postaje nosilci zborne izreke in bi na govornem usposabljanju morali narediti več, saj z govorom poslušalce tudi izobražujejo. Poslušalci od radijskih govorcev pričakujejo, da uporabljajo zborno izreko, analiza pa je pokazala, da velikokrat nepoklicni govorci bolj upoštevajo zborno izreko kot poklicni govorci.
Keywords: radio, govorjeni jezik, prosti govor, govorna odstopanja, jezikovna identiteta, celjski neknjižni pokrajinski pogovorni jezik, radijska kontaktna oddaja
Published: 23.11.2012; Views: 1808; Downloads: 275
.pdf Full text (837,15 KB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica