| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 32
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Demografska gibanja in vzdržna pokojninska reforma
Anton Rogina, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu predstavljamo demografska gibanja v Evropski uniji in Sloveniji ter analiziramo njihov vpliv pri sprejemanju pokojninskih reform v Sloveniji, katerih glavni namen je ohranjanje vzdržnosti pokojninskega sistema. Demografska gibanja se odražajo predvsem v podaljševanju pričakovanega trajanja življenja, kar neizogibno vodi do staranja prebivalstva. Ravno na omenjeno problematiko se osredotočamo v prvem sklopu magistrskega dela. V drugem sklopu pa se nato osredotočamo na predstavitev in opis pokojninskih sistemov na splošno ter ob tem še nekoliko podrobneje analiziramo pokojninski sistem in sprejete pokojninske reforme ter njihovo vzdržnost v Sloveniji. Ugotavljamo, da je za slovenski pokojninski sistem značilno, da temelji na medgeneracijski solidarnosti in da ga sestavljajo trije pokojninski stebri. Prvi pokojninski steber predstavlja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, drugi steber dodatno pokojninsko zavarovanje in tretji steber razne oblike varčevanj za starost. Staranje prebivalstva povečuje javnofinančne izdatke, kar v ospredje postavlja izziv (dolgoročne) vzdržnosti pokojninskega sistema oziroma vzdržnosti samih pokojninskih reform. Tega so se odgovorni pri nas dobro zavedali in kmalu po osamosvojitvi so sprejeli prvo pokojninsko reformo ZPIZ (1992). Od takrat je prišlo do sprejetja še dveh pokojninskih reform, in sicer ZPIZ-1 (1999) ter ZPIZ-2 (2012). Podatki sicer kažejo, da je proces staranja prebivalstva v Sloveniji v zadnjih letih še posebej akuten, tako da bodo potrebne ponovne spremembe v okviru pokojninskega sistema v obliki nove pokojninske reforme, saj zadnja pokojninska reforma, sprejeta leta 2012, kmalu več ne bo učinkovala.
Keywords: demografska gibanja, staranje prebivalstva, Evropska unija, Slovenija, pokojninski sistem, pokojninska reforma.
Published: 13.04.2021; Views: 70; Downloads: 13
.pdf Full text (1,13 MB)

2.
Pokojninske reforme v Sloveniji
Petra Gnidovec, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V Sloveniji sistem pokojninskega zavarovanja ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se z leti spreminja in dopolnjuje. Staranje prebivalstva, upad rodnosti, prezgodnje upokojevanje, slabšanje razmerja med aktivnim in neaktivnim delom prebivalstva. Vse to vpliva na nevzdržnost pokojninske blagajne in nas sili k nenehnim spremembam. Demografske napovedi so za v prihodnje vse slabše, zato bodo potrebni zaostreni ukrepi na tem področju. Trenutna demografska in makroekonomska slika Slovenije nam pove, da je sistem v primerjavi z drugimi državami nujno potreben reforme. Tako država z različnimi ukrepi pokojninskega sistema skuša ohraniti vzdržen sistem, ki bo upokojencem zagotovil dostojno življenje po končani aktivni dobi. Le dolgoročno vzdržen sistem lahko zagotavlja ustrezno višino pokojnin upokojencem. Javni pokojninski sistem je nastal v času, ko je bilo veliko več zaposlenih kot pa upokojencev, danes pa se zaradi napredka medicine to razmerje hitro obrača. To povzroča vse večji pritisk na pokojninsko blagajno, saj le iz te ne moremo pokrivati tekočih izplačil za pokojnine s prispevki zaposlenih. Z raziskavo v empiričnem delu smo ugotovili, da bo nova predlagana pokojninska reforma zakona ZPIZ-2 sicer povišala pokojnine novih upokojencev, vendar pa ta ne bo zaustavila trenda naraščanja odhodkov za pokojnine, kar je posledica nizke stopnje rodnosti in dolge življenjske dobe. Čeprav se razmerje med zavarovanci in upokojenci počasi izboljšuje, upokojitvena starost za oba spola pa postopno dviguje, se po ocenah ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti napoveduje, da naj bi imel zakon negativne finančne posledice šele po letu 2030. O dolgoročnih učinkih ZPIZ-2 sicer ne moremo govoriti, vendar pa bomo morali pri naslednji pokojninski reformi biti bolj restriktivni.
Keywords: pokojninski sistem, ZPIZ-2, reforma, pokojnina, starost, modernizacija pokojninskega sistema
Published: 22.10.2020; Views: 256; Downloads: 88
.pdf Full text (462,88 KB)

3.
Vzdržnost pokojninskih sistemov in vloga dodatnega pokojninskega zavarovanja
Maša Selinšek, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Javni pokojninski sistemi v razvitih državah doživljajo vse večje pritiske zaradi demografskih sprememb, predvsem zaradi upadanja rodnosti in staranja prebivalstva. Čeprav noben pokojninski sistem na svetu ni popolnoma enak, se v večini razvitih držav soočajo z enakimi izzivi. Slovenija pri tem dogajanju ni nobena izjema. Povprečen Slovenec bo pokojnino prejemal okoli 20 let ob upokojitvi po trenutni pokojninski zakonodaji. Ob pričakovanju upokojitve baby-boom generacije in krčenju aktivne delovne sile se sprašujemo, ali je trenutna zakonska ureditev pokojninskega sistema pripravljena na dodaten pritisk. Z vedno nižjimi pokojninami iz naslova javnega pokojninskega sistema in ob zaostrovanju pogojev za upokojitev bo pomen dodatnega pokojninskega zavarovanja še večji. Njegov vpliv oz. obseg se je povečal že z pokojninsko reformo iz leta 2012. Delovno aktivna generacija, ki vlaga v obvezno pokojninsko zavarovanje, ima pravico, da se odloči za vlaganje v sklopu dodatnega pokojninskega zavarovanja (ali za obliko kolektivnega ali individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja). Vedno več Slovencev je vključenih v različne pokojninske načrte. Dejstvo, ki se ga moramo zavedati je, da bo današnja aktivna generacija jutri upokojena in na njej je, da si z vlaganjem v dodatno pokojninsko zavarovanje zagotovi željen življenjski standard, saj ji bo država v sklopu javnega pokojninskega sistema skušala zagotoviti le osnovni življenjski standard.
Keywords: pokojninski sistem, dodatno pokojninsko zavarovanje, vzdržnost pokojninskih sistemov, demografska gibanja.
Published: 16.12.2019; Views: 325; Downloads: 55
.pdf Full text (975,61 KB)

4.
Primerjava pokojninskega sistema Slovenije in Avstrije
Sanja Kosi, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo primerjali pokojninski sistem Slovenije s pokojninskim sistemom Avstrije. Predstavili smo demografske spremembe v obeh državah in spreminjanje števila prebivalcev nekoč, danes in pričakovano v prihodnje. Te strukture so nam pokazale, da se prebivalstvo stara, kar bo v prihodnje povzročilo veliko problemov, sploh na področju pokojnin. V prihodnjih letih bo torej prisoten porast starejšega prebivalstva, sedanje »baby-boom« generacije. Zaradi staranja prebivalstva in podaljševanja življenjske dobe bodo izdatki za pokojnine vedno večji, zato si vse države prizadevajo za vzdržnost pokojninskega sistema, ki temelji na medgeneracijski solidarnosti. Dolgoročne projekcije izdatkov, povezanih s staranjem, kažejo, da se bodo v prihodnje javni izdatki povečevali. Podrobno so predstavljeni trije pokojninski stebri in tipi pokojnin pri nas in v sosednji državi. Zaradi upadanja števila delovno aktivnih bodo države morale pristopiti k takšnim reformam, ki bodo izboljšale zaposlitvene možnosti starejših.
Keywords: pokojninski izdatki, vzdržnost pokojninskega sistema, pokojninski sistem, staranje prebivalstva
Published: 13.12.2019; Views: 405; Downloads: 52
.pdf Full text (584,05 KB)

5.
Pokojninski sistem v Sloveniji v primerjavi s pokojninskim sistemom Švice in Švedske
Alen Zemljič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Po svetu in pri nas pokojninski sistem temelji na zagotavljanju ustreznih pokojnin starostnikom, da lahko ti preostanek življenja preživijo dostojno. Nekoč, ko takih sistemov pokojnin še niso poznali, je bilo življenje starostnikov po končani zaposlitvi odvisno od pomoči družine. Kasneje se je z razvojem pokojninskih sistemov ta odgovornost postopoma prenesla na državo. Zaradi pospešenih demografskih gibanj, ki so povzročila težave na področju staranja prebivalstva, se vedno bolj zdi, da se bo slika ponovno obrnila, tako da posamezniki v upokojitveni dobi brez dodatne pomoči družine ne bodo preživeli. Zato je treba ljudi že na samem začetku zaposlitve spodbuditi k dodatnemu varčevanju in ne šele nekaj let pred upokojitvijo. Ljudem je treba dopovedati, da njihovo življenje v času upokojitve ni več povsem odvisno od države, ampak predvsem od samih sebe. V diplomskem projektu smo izbrane sisteme s področja pokojnin najprej opisali, nato smo jih še primerjali. Med obravnavanimi sistemi Slovenije, Švice in Švedske je kljub njihovi raznolikosti mogoče najti tudi veliko podobnosti – ena od teh je, da vsi temeljijo na sistemu treh stebrov. Prav tako pa smo našli različne podatke, na podlagi katerih se hitro opazi, kateri sistem nudi državljanom najboljše pogoje oz. večjo socialno varnost. S preučevanjem in primerjanjem pokojninskega sistema v Sloveniji z izbranima državama smo prišli do ugotovitve, da bo morala Slovenija v prihodnosti sprejeti še kakšno reformo oz. uvesti spremembe na področju te zakonodaje, če bo želel slovenski pokojninski sistem ohraniti vsaj srednjeročno vzdržljivost.
Keywords: pokojninski sistem, upokojitev, pokojnina, primerjava, varčevanje
Published: 19.11.2018; Views: 497; Downloads: 128
.pdf Full text (1,25 MB)

6.
Prvi učinki pokojninske reforme ZPIZ-2 s poudarkom na starostni pokojnini
Tjaša Falež, 2017, master's thesis

Abstract: V Republiki Sloveniji sistem pokojninskega zavarovanja ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je bil od njegove zasnove po osamosvojitvi že nekajkrat dopolnjen in spremenjen. Zadnja reforma pokojninskega sistema (ZPIZ-2) je nastopila s 1. 1. 2013. Razlogi zanjo so staranje prebivalstva, slabšanje razmerja med aktivnim in neaktivnim delom prebivalstva, upad rodnosti, prezgodnje upokojevanje, podaljševanje časa preživetega v pokoju itd. Vse to vpliva na nevzdržnost javnofinančne blagajne. Ker so demografske napovedi za prihodnost še slabše, so zaostritve na tem področju bile neizogibne. Slovenija je trenutno po izdatkih za pokojnine še pod evropskim povprečjem, dolgoročno pa bo to povprečje celo presegla. Ključne novosti zajemajo zaostrene pogoje odmere pravic, področje predčasne in delne upokojitve, bonuse za kasnejšo upokojitev, postopen dvig upokojitvene starosti in informativno osebno evidenco. Spremembe se uvajajo postopno. Z analizo v empiričnem delu smo ugotavljali prve učinke reforme ZPIZ-2, pri čemer smo ugotovili, da ta prinaša učinke že v prvih letih delovanja. Povečalo se je število zavarovancev, izboljšuje se razmerje med zavarovanci in upokojenci, upokojitvena starost za oba spola se postopno dviguje, prav tako pa se dviguje tudi dopolnjena pokojninska doba. Vendar pa so pozitivni učinki predvsem kratkoročni. Projekcije napovedujejo, da se bo situacija začela slabšati že po letu 2023. Dolgoročno o pozitivnih učinkih ZPIZ-2 ne moremo govoriti, to pa pomeni, da bo slej ali prej pokojninski sistem potrebno ponovno reformirati.
Keywords: pokojninski sistem, ZPIZ-2, reforma, starost, pokojnina.
Published: 27.10.2017; Views: 896; Downloads: 149
.pdf Full text (1,54 MB)

7.
PRAVICA DO POKOJNINE
Anita Labohar, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom "Pravica do pokojnine" preko podrobne analize odločb Ustavnega sodišča Republike Slovenije obravnava številna v praksi sporna vprašanja, ki se nanašajo na ureditev pravice do pokojnine. Prvi del magistrskega dela se nanaša predvsem na socialno varnost in na njeno vsebinsko opredelitev, saj je le-ta bistvenega pomena za uresničevanje ustavne človekove pravice do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine. Poleg tega pa je v tem delu opredeljen še sam pojem pokojnine skupaj s splošnimi značilnostmi. Osrednji del magistrskega dela se osredotoča na pravico do pokojnine kot ustavno človekovo pravico. Namenjen je obravnavi v praksi spornih vprašanj, ki se nanašajo na ustavnopravno jedro pravice do pokojnine, na njeno ustavnopravno varstvo, na dopustnost posegov v pričakovane in pridobljene pravice z vidika prave in neprave retroaktivnosti, v zvezi s čimer so predstavljene tudi pomembnejše odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, na višino pokojnine ter na dopustnost spreminjanja višine pokojnine, odmerjene s pravnomočno odločbo, izpostavljene pa so tudi posebnosti v zvezi s pravnimi sredstvi in vloga države pri delovanju obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ustavno sodišče Republike Slovenije je do sedaj sprejelo mnogo meritornih odločitev s področja socialne varnosti, na koncu pa je izpostavljena zadeva U-I-264/2013, o kateri je Ustavno sodišče Republike Slovenije odločilo v tem letu in pri obravnavanju katere se je izoblikovalo mnogo različnih stališč.
Keywords: pokojnina, pravica do pokojnine, pokojnina kot ustavna pravica, ustavne človekove pravice, ustavnost, socialna varnost, socialne pravice, pokojninski sistem, sodna praksa, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ZPIZ-2, Ustavno sodišče Republike Slovenije
Published: 08.03.2017; Views: 997; Downloads: 152
.pdf Full text (1,14 MB)

8.
PRAVNI VIDIKI POKOJNINE
Ana Gavez, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Demografske spremembe v Evropi, kakor tudi v Sloveniji, spreminjanje starostne strukture prebivalstva, porast starejše populacije in posledično vedno večje število upokojencev, predstavljajo velik družbeni problem in hkrati izziv, kako v prihodnosti zagotoviti socialno varnost prebivalcev. Države članice EU, pa tudi Slovenija, se na nastalo situacijo odzivajo na različne načine, tudi s spremembami pokojninskih sistemov. V Sloveniji je pravica do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine človekova pravica, varovana z Ustavo RS, država pa ureja in skrbi za njeno delovanje. Da bi zagotovili dolgoročno finančno stabilnost in vzdržnost pokojninskega sistema v Sloveniji, je bila v letu 2013 uveljavljena nova pokojninska reforma. Predstavljam osnovne značilnosti pokojninskega sistema, pokojninski reformi ZPIZ-1 in ZPIZ-2 ter razlike med njima. Poudarek diplomskega dela je na pravnih vidikih pravice do pokojnine po Zakonu o pokojninskem invalidskem zavarovanju ZPIZ-2, v primerjavi z ZPIZ-1 . Podrobneje obravnavam razlikovanje med pokojninsko dobo in pokojninsko dobo brez dokupa ter njene posledice na odmero pokojnine, pogoje za pridobitev pravice do pokojnine po izpolnitvi starosti in pokojninske dobe, načine odmere starostne pokojnine, predčasne pokojnine ter delne pokojnine v primerjavi z ZPIZ-1, po katerem je za določene upravičence še vedno možno upokojevanje. Predstavljam tudi možnosti za izboljšanje statusa upokojencev, s ciljem zagotoviti socialno varnost posameznika.
Keywords: pokojninski sistem, pokojninska reforma, primerjava med ZPIZ-1 ter ZPIZ-2, pravni vidiki pokojnine, pokojninska doba, pokojninska doba brez dokupa, odmera pokojnine, status upokojencev.
Published: 18.11.2016; Views: 909; Downloads: 102
.pdf Full text (1,22 MB)

9.
Vpliv pokojninske zakonodaje na starostno varčevanje
Simon Vučer, 2016, master's thesis

Abstract: Socialno zavarovanje oziroma njegovo ožje področje pokojninsko zavarovanje se navkljub še vedno trajajočim reformam, ki se jih izvaja s spremembami pokojninske zakonodaje, še ni izvilo iz krize financiranja pokojninskih sistemov. Reševanje krize z uvedbo treh stebrov pokojninskega sistema na podlagi modela Svetovne banke je vplivalo na razvoj pokojninskega zavarovanja tako v Republiki Sloveniji kot tudi v Republiki Italiji in njuno uvedbo sistema treh stebrov s kombinacijo dokladnega in naložbenega sistema. Spremembe na področju pokojninske zakonodaje so močno vplivale na pokojninski sistem v zvezi z uvedenim dodatnim pokojninskim zavarovanjem kot starostnim varčevanjem, ki naj bi ob koncu aktivne dobe zaposlitve predstavljal dodatek k starostni pokojnini. V pokojninsko zakonodajo uvedeni varovalni elementi za zmanjšanje oziroma omejitev tveganj v večji meri služijo svojemu namenu, kar pa še ni mogoče v popolnosti trditi za z naložbeno politiko življenjskega cikla oblikovane sklade življenjskega cikla, ki sicer omogočajo večje kapitalske donose na privarčevana denarna sredstva s pomočjo različne naložbene politike v podskladih. S tem se je varčevalcem dala možnost, da bodo pri upokojitvi prejemali višjo dodatno pokojnino. Vendar navkljub že uvedenim varovalnim elementom za omejitev tveganj in tistimi, ki so bili v pokojninski sistem uvedeni s spremembo zakonodaje ni prišlo do bistvenega povečanja premoženjsko pravne varnosti starejše populacije, saj naložbena tveganja navkljub varno naravnanim naložbenim politikam skladov, ostajajo na stani varčevalcev, ki dejansko nimajo neposrednega vpliva na naložbeno politiko, prav tako pa tudi ne zagotovila, da v času varčevanja zaradi neugodnih razmer na finančnih trgih ne bo prišlo do izgube privarčevanih sredstev, še posebej pri prehodih med podskladi, ko se privarčevana sredstva prenesejo iz podsklada z bolj tvegano naložbeno politiko v podsklad z manj tvegano naložbeno politiko. Poleg vpliva pokojninske zakonodaje na starostno varčevanje je v delu opredeljen še občuten vpliv stimulativne državne politike obdavčitve pokojnin, ki temelji na davčnih spodbudah. Okvirno pa je opredeljena tudi situacija pokojninskega zavarovanja v sosednji državi Republiki Italiji, ki je z reformo pokojninske zakonodaje pričela ravno tako kot Slovenija v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Keywords: Socialna varnost, pokojninski sistem, pokojninska reforma, stebri pokojninskega sistema, dodatno pokojninsko zavarovanje, dodatne pokojninske sheme, naložbeni pokojninski skladi, skladi življenjskih ciklov, naložbena politika, zajamčeni donos, starostno varčevanje, pokojnina, davčna politika, režimi obdavčitve, davčne spodbude, davčne olajšave, obdavčitev pokojninskega sistema
Published: 19.10.2016; Views: 883; Downloads: 105
.pdf Full text (1020,65 KB)

10.
Pokojninski sistem in varčevanje podjetnikov za dodatno pokojnino
Nika Prezelj, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Dejstvo je, da bodo v prihodnosti pokojnine bistveno nižje od današnjih, zato je smiselno, da podjetniki razmislijo tudi o bodočem dohodku, ki ga bodo prejemali v obliki pokojnine. Zaradi nepredvidljivih okoliščin bi morali podjetniki (to so komitenti banke segmenta mikropodjetij) razmišljati tudi o lastni prihodnosti, saj morda v nekem trenutku bodisi svojega dela ne bodo več zmogli opravljati bodisi ga ne bodo več želeli opravljati in se bodo želeli upokojiti. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) omogoča prejemanje pokojnine iz plačil prispevkov obveznega pokojninskega zavarovanja. Zakon je leta 2013 v sklopu dodatnega pokojninskega zavarovanja samostojnim podjetnikom ter družbenikom uvedel tudi pravice iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Poleg navedenih oblik pa lahko podjetniki varčujejo še individualno, česar pa ZPIZ-2 ne ureja. Slovenski pokojninski sistem primerjamo s švedskim pokojninskim modelom, ki velja za enega najboljših na svetu. Osrednji del magistrske naloge zajema rezultate raziskave. Z opravljeno raziskavo ugotavljamo odnos podjetnikov do dodatnega individualnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. Podjetnike v tem magistrskem delu definiramo kot lastnike mikro podjetij in enoosebnih družb, samostojne podjetnike ter zasebnike (notar, zdravnik, odvetnik, kmet ali druga fizična oseba, ki ni podjetnik in kot poklic opravlja določeno dejavnost). Iz opravljene raziskave smo ugotovili, da podjetniki za dodatno pokojnino varčujejo na različne načine. Ne moremo trditi, da podjetnice za pokojnino varčujejo več v primerjavi s podjetniki. Ugotovili smo, da podjetniki z višjimi prihodki v večji meri varčujejo za starost kot tisti z nižjimi prihodki.
Keywords: pokojninski sistem, pokojnina, varčevanje, podjetniki
Published: 13.10.2016; Views: 775; Downloads: 54
.pdf Full text (1,22 MB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica