| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Demografska gibanja in vzdržna pokojninska reforma
Anton Rogina, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu predstavljamo demografska gibanja v Evropski uniji in Sloveniji ter analiziramo njihov vpliv pri sprejemanju pokojninskih reform v Sloveniji, katerih glavni namen je ohranjanje vzdržnosti pokojninskega sistema. Demografska gibanja se odražajo predvsem v podaljševanju pričakovanega trajanja življenja, kar neizogibno vodi do staranja prebivalstva. Ravno na omenjeno problematiko se osredotočamo v prvem sklopu magistrskega dela. V drugem sklopu pa se nato osredotočamo na predstavitev in opis pokojninskih sistemov na splošno ter ob tem še nekoliko podrobneje analiziramo pokojninski sistem in sprejete pokojninske reforme ter njihovo vzdržnost v Sloveniji. Ugotavljamo, da je za slovenski pokojninski sistem značilno, da temelji na medgeneracijski solidarnosti in da ga sestavljajo trije pokojninski stebri. Prvi pokojninski steber predstavlja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, drugi steber dodatno pokojninsko zavarovanje in tretji steber razne oblike varčevanj za starost. Staranje prebivalstva povečuje javnofinančne izdatke, kar v ospredje postavlja izziv (dolgoročne) vzdržnosti pokojninskega sistema oziroma vzdržnosti samih pokojninskih reform. Tega so se odgovorni pri nas dobro zavedali in kmalu po osamosvojitvi so sprejeli prvo pokojninsko reformo ZPIZ (1992). Od takrat je prišlo do sprejetja še dveh pokojninskih reform, in sicer ZPIZ-1 (1999) ter ZPIZ-2 (2012). Podatki sicer kažejo, da je proces staranja prebivalstva v Sloveniji v zadnjih letih še posebej akuten, tako da bodo potrebne ponovne spremembe v okviru pokojninskega sistema v obliki nove pokojninske reforme, saj zadnja pokojninska reforma, sprejeta leta 2012, kmalu več ne bo učinkovala.
Keywords: demografska gibanja, staranje prebivalstva, Evropska unija, Slovenija, pokojninski sistem, pokojninska reforma.
Published: 13.04.2021; Views: 66; Downloads: 11
.pdf Full text (1,13 MB)

2.
PRAVNI VIDIKI POKOJNINE
Ana Gavez, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Demografske spremembe v Evropi, kakor tudi v Sloveniji, spreminjanje starostne strukture prebivalstva, porast starejše populacije in posledično vedno večje število upokojencev, predstavljajo velik družbeni problem in hkrati izziv, kako v prihodnosti zagotoviti socialno varnost prebivalcev. Države članice EU, pa tudi Slovenija, se na nastalo situacijo odzivajo na različne načine, tudi s spremembami pokojninskih sistemov. V Sloveniji je pravica do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine človekova pravica, varovana z Ustavo RS, država pa ureja in skrbi za njeno delovanje. Da bi zagotovili dolgoročno finančno stabilnost in vzdržnost pokojninskega sistema v Sloveniji, je bila v letu 2013 uveljavljena nova pokojninska reforma. Predstavljam osnovne značilnosti pokojninskega sistema, pokojninski reformi ZPIZ-1 in ZPIZ-2 ter razlike med njima. Poudarek diplomskega dela je na pravnih vidikih pravice do pokojnine po Zakonu o pokojninskem invalidskem zavarovanju ZPIZ-2, v primerjavi z ZPIZ-1 . Podrobneje obravnavam razlikovanje med pokojninsko dobo in pokojninsko dobo brez dokupa ter njene posledice na odmero pokojnine, pogoje za pridobitev pravice do pokojnine po izpolnitvi starosti in pokojninske dobe, načine odmere starostne pokojnine, predčasne pokojnine ter delne pokojnine v primerjavi z ZPIZ-1, po katerem je za določene upravičence še vedno možno upokojevanje. Predstavljam tudi možnosti za izboljšanje statusa upokojencev, s ciljem zagotoviti socialno varnost posameznika.
Keywords: pokojninski sistem, pokojninska reforma, primerjava med ZPIZ-1 ter ZPIZ-2, pravni vidiki pokojnine, pokojninska doba, pokojninska doba brez dokupa, odmera pokojnine, status upokojencev.
Published: 18.11.2016; Views: 906; Downloads: 102
.pdf Full text (1,22 MB)

3.
Vpliv pokojninske zakonodaje na starostno varčevanje
Simon Vučer, 2016, master's thesis

Abstract: Socialno zavarovanje oziroma njegovo ožje področje pokojninsko zavarovanje se navkljub še vedno trajajočim reformam, ki se jih izvaja s spremembami pokojninske zakonodaje, še ni izvilo iz krize financiranja pokojninskih sistemov. Reševanje krize z uvedbo treh stebrov pokojninskega sistema na podlagi modela Svetovne banke je vplivalo na razvoj pokojninskega zavarovanja tako v Republiki Sloveniji kot tudi v Republiki Italiji in njuno uvedbo sistema treh stebrov s kombinacijo dokladnega in naložbenega sistema. Spremembe na področju pokojninske zakonodaje so močno vplivale na pokojninski sistem v zvezi z uvedenim dodatnim pokojninskim zavarovanjem kot starostnim varčevanjem, ki naj bi ob koncu aktivne dobe zaposlitve predstavljal dodatek k starostni pokojnini. V pokojninsko zakonodajo uvedeni varovalni elementi za zmanjšanje oziroma omejitev tveganj v večji meri služijo svojemu namenu, kar pa še ni mogoče v popolnosti trditi za z naložbeno politiko življenjskega cikla oblikovane sklade življenjskega cikla, ki sicer omogočajo večje kapitalske donose na privarčevana denarna sredstva s pomočjo različne naložbene politike v podskladih. S tem se je varčevalcem dala možnost, da bodo pri upokojitvi prejemali višjo dodatno pokojnino. Vendar navkljub že uvedenim varovalnim elementom za omejitev tveganj in tistimi, ki so bili v pokojninski sistem uvedeni s spremembo zakonodaje ni prišlo do bistvenega povečanja premoženjsko pravne varnosti starejše populacije, saj naložbena tveganja navkljub varno naravnanim naložbenim politikam skladov, ostajajo na stani varčevalcev, ki dejansko nimajo neposrednega vpliva na naložbeno politiko, prav tako pa tudi ne zagotovila, da v času varčevanja zaradi neugodnih razmer na finančnih trgih ne bo prišlo do izgube privarčevanih sredstev, še posebej pri prehodih med podskladi, ko se privarčevana sredstva prenesejo iz podsklada z bolj tvegano naložbeno politiko v podsklad z manj tvegano naložbeno politiko. Poleg vpliva pokojninske zakonodaje na starostno varčevanje je v delu opredeljen še občuten vpliv stimulativne državne politike obdavčitve pokojnin, ki temelji na davčnih spodbudah. Okvirno pa je opredeljena tudi situacija pokojninskega zavarovanja v sosednji državi Republiki Italiji, ki je z reformo pokojninske zakonodaje pričela ravno tako kot Slovenija v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Keywords: Socialna varnost, pokojninski sistem, pokojninska reforma, stebri pokojninskega sistema, dodatno pokojninsko zavarovanje, dodatne pokojninske sheme, naložbeni pokojninski skladi, skladi življenjskih ciklov, naložbena politika, zajamčeni donos, starostno varčevanje, pokojnina, davčna politika, režimi obdavčitve, davčne spodbude, davčne olajšave, obdavčitev pokojninskega sistema
Published: 19.10.2016; Views: 879; Downloads: 105
.pdf Full text (1020,65 KB)

4.
PRIMERJAVA POKOJNINSKEGA SISTEMA SLOVENIJE IN ČEŠKE REPUBLIKE
Silva Grm, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Slovenija se tako kot večina razvitih držav Evropske unije sooča s trendom staranja prebivalstva in podaljševanja življenjske dobe ter z vprašanjem, kako zagotoviti finančno vzdržnost pokojninskega sistema in hkrati dostojne pokojnine. V začetku leta 2013 je v Sloveniji začela veljati nova pokojninska reforma ZPIZ-2, ki je med drugim starostno mejo za upokojitev premaknila na 65 let, enotno za ženske in moške, ter v prostovoljnem drugem stebru uvedla sklade življenjskega cikla. Reforma, kljub postopnemu uveljavljanju, že daje pozitivne učinke. Češka ima ostrejše pogoje za upokojitev kot Slovenija. Z zadnjo pokojninsko reformo, ki je začela veljati 1. 1. 2013, je Češka vpeljala obvezen drugi steber z različnimi pravili vključevanja. Zaradi nizke vključitve in premalo zbranih sredstev pa so ga z januarjem 2016 že ukinili.
Keywords: pokojnina, pokojninski sistem, pokojninska reforma, pokojninski sistem Češke republike.
Published: 28.06.2016; Views: 649; Downloads: 90
.pdf Full text (2,34 MB)

5.
ZAPOLNITEV POKOJNINSKE VRZELI NA PRIMERU ZAVAROVALNICE
Boštjan Kokot, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Vprašanje pokojnin je tema, s katero se vse pogosteje srečujemo v vsakdanjem življenju. Pokojnina iz naslova pokojninskega sistema bi morala posamezniku zagotavljati nadomestilo, ki bi mu omogočalo finančno varno starost, a razmere so se v zadnjih dveh desetletjih tako spremenile, da se mladi upravičeno sprašujejo, ali lahko na pokojnino sploh računajo. Da bi lahko bil odgovor pozitiven, se država s pokojninskimi reformami trudi, za dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema. Kljub reformam pa se primanjkljaj v pokojninski blagajni povečuje, in s tem se posledično povečuje tudi pokojninska vrzel, ki jo lahko pričakujejo prihodnje generacije upokojencev. V diplomskem delu sem predstavil bistvene dejavnike, ki povzročajo spremembe in vplivajo na pokojninsko vrzel, ter jo prikazal na simulacijskih izračunih oseb v treh starostnih skupinah. Pridobljene podatke sem uporabil, da sem prikazal primere, kako lahko posameznik predvideno vrzel zapolni s pomočjo izbranih zavarovalniških produktov. Ugotovil sem, da se lahko zavarovanci ob zavedanju da problem obstaja in takojšnjem ukrepanju na pričakovano vrzel ustrezno pripravijo.
Keywords: pokojninski sistem, pokojninska reforma, pokojninska vrzel, zavarovalnica
Published: 17.06.2016; Views: 442; Downloads: 61
.pdf Full text (2,43 MB)

6.
ANALIZA PREHODNIH DOLOČB POKOJNINSKE REFORME
Mateja Blažek, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Starajoče se prebivalstvo je za pokojninske sisteme izziv, za katerega ni univerzalne rešitve. Večina evropskih držav, ki so v zadnjem desetletju spremenile svoje pokojninske sisteme, je svojo politiko usmerila v nižanje izdatkov, med drugim tudi z višanjem zakonsko določene upokojitvene starosti.
Keywords: Pokojninski sistemi, Pokojninska reforma, Tristebrni sistem, Pogoji upokojevanja, Delo starejših
Published: 20.01.2014; Views: 980; Downloads: 122
.pdf Full text (1,19 MB)

7.
POKOJNINSKA REFORMA V SLOVENIJI
Nuša Majcenovič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Pokojninski sistemi kot jih poznamo v Evropi temeljijo na vzajemnosti in solidarnosti med generacijami. Vsak, ki dela, s svojim delom plačuje prispevke za pokojnino. Vendar se razmere zelo spreminjajo (daljša življenjska doba, padec natalitete, brezposelnost) in zahtevajo korenite spremembe. Zato vse države ugotavljajo, da je ena ključnih strukturnih reform za vzdržnost javnih financ prav pokojninska reforma. Tudi pri nas jo je poskušala uvesti prejšnja vlada. Ker pa se ni dogovorila z vsemi socialnimi partnerji, je reforma na referendomu padla. V kolikor tega ne bomo izvedli, je samo vprašanje časa, kdaj se bo naš pokojninski sistem znašel v resnih problemih glede izplačevanja pokojnin generacijam, ki so s svojim delom zgradile to državo.
Keywords: pokojninski sistem, pokojnina, pokojninska reforma, vlada, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ)
Published: 27.03.2013; Views: 1591; Downloads: 171
.pdf Full text (628,34 KB)

8.
PROBLEMATIKA HITREGA UPOKOJEVANJA V SLOVENSKEM GOSPODARSTVU
Jure Zavrnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Upokojitev predstavlja zadnjo večjo prelomnico v človekovem življenju. Simbolno ponazarja prehod v obdobje umiritve in počitka po, z raznimi aktivnostmi in dejavnostmi zapolnjenim, aktivnem življenju posameznika. V tem obdobju ljudje počno stvari, ki so jim v veselje, vendar za njih prej niso imeli časa ali energije. Kdaj se bo pri komu začelo to obdobje, je odvisno od posameznika – od njegovega fizičnega in psihičnega počutja, kakor tudi od materialnih zmožnosti. Problem se pojavi, če ljudje občutijo težnjo po upokojitvi zaradi nezadovoljstva na svojem delovnem mestu. Zaradi tega gospodarstvo izgublja zaposlene, ki predstavljajo danes njegov največji potencial in vrednost. Namesto, da bi se v gospodarstvu trudili prepoznati sposobnosti svojih zaposlenih, jih spodbujati in vlagati v njihov razvoj, se nanje še vedno gleda kot strošek, kot nujno zlo, ki ga je potrebno oklestiti. S tem seminarjem smo skozi analizo problematike prišli do zaključka, da tiči del vzroka za krizo, v kateri se je znašlo naše gospodarstvo, v neprimernem ravnanju z zaposlenimi. Podjetja bodo morala čim prej spremeniti svoj odnos do zaposlenih in povečati motiviranje ter vlaganje v njihov razvoj, saj bodo le tako dosegla večjo inovativnost, ki je ključ za boljšo konkurenčnost. Svoje bo seveda k reševanju problematike morala prispevati država in prvi znaki, da se intenzivno pripravljajo ukrepi in reforme na področju trga dela, pokojninske zakonodaje ter zdravstvenega sistema, so spodbudni.
Keywords: upokojevanje, hitro upokojevanje, motiviranje, konkurenčnost, pokojninska reforma, pokojninska zakonodaja
Published: 11.12.2012; Views: 847; Downloads: 70
.pdf Full text (403,35 KB)

9.
PRIMERJAVA POKOJNINSKEGA SISTEMA SLOVENIJE IN NEMČIJE
Nuša Pernat, 2011, final seminar paper

Abstract: Tako v Sloveniji kot drugod po svetu se soočamo z demografskimi spremembami – staranje prebivalstva, nižja stopnja rodnosti, brezposelnost, itd. Te spremembe so omajale trdnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Vlada Republike Slovenije je podala predlog za reformo pokojninskega in invalidskega sistema. Sedanji pokojninski sistem je sestavljen iz treh stebrov. Prvi steber zagotavlja minimalni standard upokojencev, drugi in tretji steber pa sta namenjena dodatnemu pokojninskemu zavarovanju. Dodatno pokojninsko zavarovanje zagotavlja višji socialni standard po prehodu iz delovno aktivnega statusa v status upokojenca. Slovenski pokojninski sistem se zgleduje po nemškem pokojninskem sistemu. Tudi v Nemčiji poznajo tristebrni sistem pokojninskega zavarovanja. Prvi steber je financiran po PAYG principu, pri dodatnem pokojninskem zavarovanju pa je na voljo več oblik zavarovanja.
Keywords: pokojnine, pokojninski sistem, pokojninska reforma, demografske spremembe
Published: 22.11.2011; Views: 1841; Downloads: 346
.pdf Full text (342,98 KB)

10.
REFORME POKOJNINSKEGA SISTEMA V SLOVENIJI OD LETA 1985 NAPREJ
Beno Lapajne, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Slovenija je ena izmed tistih držav, kjer je staranje prebivalstva zaradi nižje stopnje rodnosti in vse daljše življenjske dobe neizbežno dejstvo. Pokojninski sistem, ki je v Sloveniji vse do leta 2000 temeljil izključno na enostebrnem dokladnem sistemu, je povečeval breme na javne finance in s tem na aktivno prebivalstvo.
Keywords: pokojnina, tristebrni sistem, pokojninska reforma
Published: 18.02.2011; Views: 1638; Downloads: 133
.pdf Full text (534,34 KB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica