| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 41
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
PRAVICA DO POKOJNINE
Anita Labohar, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom "Pravica do pokojnine" preko podrobne analize odločb Ustavnega sodišča Republike Slovenije obravnava številna v praksi sporna vprašanja, ki se nanašajo na ureditev pravice do pokojnine. Prvi del magistrskega dela se nanaša predvsem na socialno varnost in na njeno vsebinsko opredelitev, saj je le-ta bistvenega pomena za uresničevanje ustavne človekove pravice do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine. Poleg tega pa je v tem delu opredeljen še sam pojem pokojnine skupaj s splošnimi značilnostmi. Osrednji del magistrskega dela se osredotoča na pravico do pokojnine kot ustavno človekovo pravico. Namenjen je obravnavi v praksi spornih vprašanj, ki se nanašajo na ustavnopravno jedro pravice do pokojnine, na njeno ustavnopravno varstvo, na dopustnost posegov v pričakovane in pridobljene pravice z vidika prave in neprave retroaktivnosti, v zvezi s čimer so predstavljene tudi pomembnejše odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, na višino pokojnine ter na dopustnost spreminjanja višine pokojnine, odmerjene s pravnomočno odločbo, izpostavljene pa so tudi posebnosti v zvezi s pravnimi sredstvi in vloga države pri delovanju obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ustavno sodišče Republike Slovenije je do sedaj sprejelo mnogo meritornih odločitev s področja socialne varnosti, na koncu pa je izpostavljena zadeva U-I-264/2013, o kateri je Ustavno sodišče Republike Slovenije odločilo v tem letu in pri obravnavanju katere se je izoblikovalo mnogo različnih stališč.
Keywords: pokojnina, pravica do pokojnine, pokojnina kot ustavna pravica, ustavne človekove pravice, ustavnost, socialna varnost, socialne pravice, pokojninski sistem, sodna praksa, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ZPIZ-2, Ustavno sodišče Republike Slovenije
Published: 08.03.2017; Views: 1096; Downloads: 174
.pdf Full text (1,14 MB)

2.
PRAVNI VIDIKI POKOJNINE
Ana Gavez, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Demografske spremembe v Evropi, kakor tudi v Sloveniji, spreminjanje starostne strukture prebivalstva, porast starejše populacije in posledično vedno večje število upokojencev, predstavljajo velik družbeni problem in hkrati izziv, kako v prihodnosti zagotoviti socialno varnost prebivalcev. Države članice EU, pa tudi Slovenija, se na nastalo situacijo odzivajo na različne načine, tudi s spremembami pokojninskih sistemov. V Sloveniji je pravica do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine človekova pravica, varovana z Ustavo RS, država pa ureja in skrbi za njeno delovanje. Da bi zagotovili dolgoročno finančno stabilnost in vzdržnost pokojninskega sistema v Sloveniji, je bila v letu 2013 uveljavljena nova pokojninska reforma. Predstavljam osnovne značilnosti pokojninskega sistema, pokojninski reformi ZPIZ-1 in ZPIZ-2 ter razlike med njima. Poudarek diplomskega dela je na pravnih vidikih pravice do pokojnine po Zakonu o pokojninskem invalidskem zavarovanju ZPIZ-2, v primerjavi z ZPIZ-1 . Podrobneje obravnavam razlikovanje med pokojninsko dobo in pokojninsko dobo brez dokupa ter njene posledice na odmero pokojnine, pogoje za pridobitev pravice do pokojnine po izpolnitvi starosti in pokojninske dobe, načine odmere starostne pokojnine, predčasne pokojnine ter delne pokojnine v primerjavi z ZPIZ-1, po katerem je za določene upravičence še vedno možno upokojevanje. Predstavljam tudi možnosti za izboljšanje statusa upokojencev, s ciljem zagotoviti socialno varnost posameznika.
Keywords: pokojninski sistem, pokojninska reforma, primerjava med ZPIZ-1 ter ZPIZ-2, pravni vidiki pokojnine, pokojninska doba, pokojninska doba brez dokupa, odmera pokojnine, status upokojencev.
Published: 18.11.2016; Views: 1009; Downloads: 110
.pdf Full text (1,22 MB)

3.
UPOKOJEVANJE PO ZPIZ-2
Suzana Belec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo Upokojevanje ZPIZ-2 se osredotoča predvsem na razloge, ki so privedli do pokojninske reforme iz leta 2013 in na pogoje upokojitve na podlagi ZPIZ-2. Pri tem gre za pogoje, ki se zahtevajo za pridobitev pravice do starostne, predčasne in delne pokojnine. Predstavila sem način odmere pokojnine po ZPIZ-2 in primerjala sedanjo ureditev z ureditvijo v ZPIZ-1. Primerjala sem našo trenutno ureditev z ureditvijo pokojninskega zavarovanja v Nemčiji, na Danskem in Madžarskem ter z ureditvijo v ZPIZ-92 in ZPIZ-1. Na koncu sem predstavila še nekaj aktualnih problemov, sodno prakso in možne rešitve.
Keywords: Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, pogoji upokojitve, odmera pokojnine
Published: 18.11.2016; Views: 881; Downloads: 98
.pdf Full text (1,09 MB)

4.
Vpliv obrestnih mer na donosnost pokojninskih skladov v Sloveniji
Matej Maher, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Pokojninski sistemi razvitih držav so v času krize, ki ji na določenih področjihše ni videti konca, zelo na udaru. Zaradi vse slabšega razmerja med zaposlenimi in upokojenci je vzdržnost dokladnega sistema pokojnin pod velikim pritiskom. V takšnih razmerah morajo zaposleni čim prej sami ali preko delodajalcev začeti varčevati za svoje pokojnine in si tako zagotoviti finančno varnost po upokojitvi. Slovenski pokojninski skladi že ponujajo naložbeno politiko življenjskega cikla člana, vendar bomo morali za analizo donosnosti takšnega načina varčevanja počakati še kar nekaj časa. Med tem pa že imamo podatke naložbenih politik z zajamčenim donosom, ki so pri nas na voljo že več kot 15 let. Na donos pokojninskih skladov, ki vlagajo v pretežni meri v manj tvegane naložbe, pa vplivajo predvsem razmere na trgu obrestnih mer in kreditno tveganje izdajalcev naložbenih produktov. Trenutno se v Evropski monetarni uniji obrestne mere bližajo ničli, nekatere pa so že prestopile na negativno stran. Takšno stanje pa na dolgi rok ne prinaša visokih donosov s strani sorazmerno varnih naložb, zato se morajo upravljavci pokojninskih družb ozirati k bolj tveganim naložbam.
Keywords: ZPIZ-2, pokojninski sistem, pokojnine, obrestne mere, pokojninski skladi
Published: 26.08.2016; Views: 631; Downloads: 69
.pdf Full text (1,15 MB)

5.
Pokojninski dodatek za leto 2009
Franc Kuzmin, Valentina Prevolnik Rupel, 2009, original scientific article

Keywords: pokojnine, porazdelitve, javne finance, funkcije
Published: 10.07.2015; Views: 491; Downloads: 24
URL Link to full text

6.
7.
PRAVNI VIDIKI VARSTVA STAROSTNIKOV
Lea Mačkovšek Zorko, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Prebivalstvo postaja vse starejše, ne le v Sloveniji, s problematiko staranja prebivalstva se države srečujejo povsod po svetu. Sodeč po raziskavah bo v Sloveniji leta 2060 kar ena tretjina ljudi starejših od 65 let, kar pa prinaša določene posledice na več področjih. Najpomembnejše je področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Postavlja se vprašanje, ali bo v državnem proračunu dovolj denarja za pokojnine, glede na visok odstotek upravičencev do pokojnine na eni strani in vse manjši odstotek zaposlenih na drugi. Pričakujemo lahko, da se bo višina starostne meje za upokojitev še višala, saj smo glede na druge evropske države sedaj še med tistimi z nižjo starostno mejo za upokojitev. Tako številčni skupini ljudi je seveda potrebno nameniti določeno stopnjo pozornosti, še posebej, ker gre za osebe, ki v mnogih primerih niso zmožne popolnoma skrbeti same zase oz. so odvisne od pomoči drugih. Velik odstotek starejših se počuti diskriminirane, družba jim daje občutek, da so odveč. Pogosto so tudi žrtve nasilja. Država bo na tem področju zagotovo soočena z velikim izzivom, del naloge pa je tudi na družbi oz. na vsakem posamezniku, da pripomore k okolju, ki bo prijetno za vse starostne skupine.
Keywords: - gerontologija, - socialna izključenost, - pokojnine, - letni dodatek, - institucionalno varstvo, - diskriminacija starejših, - paliativna oskrba.
Published: 09.06.2015; Views: 988; Downloads: 251
.pdf Full text (900,76 KB)

8.
KONEC DOKLADNEGA SISTEMA POKOJNIN V SLOVENIJI - KAJ LAHKO SLEDI?
Primož Gabrič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Za nemoteno delovanje dokladnega pokojninskega sistema je potrebno ugodno razmerje med aktivno in upokojeno generacijo. Demografska razmerja so trenutno neugodna in se bodo glede na napovedi še poslabšala. Zato je treba obstoječe pokojninske sisteme prilagajati tem spremembam, če želimo ohraniti medgeneracijsko solidarnost in dolgoročen obstoj dokladnega pokojninskega sistema. Modernizacija pokojninskega sistema sledi pravim ciljem, to je zagotoviti finančno vzdržnost pokojninskega sistema in zagotoviti primerno socialno varnost starostnikom. Ključne spremembe obstoječega pokojninskega sistema imajo izrazito ugodne javnofinančne posledice, vendar zagotavljajo javnofinančno vzdržnost le na kratek rok do leta 2025. Negotovo je doseganje cilja zagotoviti primerne pokojnine, saj reforma ne dosega nadomestitvenega razmerja v višini 70 %, ki po nekaterih ocenah še omogoča vzdrževanje primernega življenjskega standarda ob upokojitvi. Nadaljnje zmanjševanje pokojnin iz naslova obveznega pokojninskega zavarovanja ter zaostrovanje pogojev upokojevanja bo razbremenilo javne finance. Izpad prihodkov bodo morali zavarovanci nadomestiti sami z vlaganjem v različne oblike dodatnega pokojninskega zavarovanja v okviru II. in III. stebra. Na dolgi rok pa naj bi se oblikoval nov pokojninski sistem, ki bo zasnovan na štirih stebrih. Obveznemu pokojninskemu stebru se dodaja ničelni steber, s katerim bi dosegli odpravo revščine za vse sloje prebivalstva in zagotovili osnovno socialno varnost za primer starosti, v preostalih delih pokojninskega sistema pa bi se zagotavljale nujno potrebne spodbude.
Keywords: pokojninski sistem, delovno aktivni, upokojena generacija, modernizacija, finančna vzdržnost, pokojnine, nadomestitveno razmerje, dodatno pokojninsko zavarovanje, ničelni steber
Published: 26.09.2012; Views: 1635; Downloads: 154
.pdf Full text (543,85 KB)

9.
10.
Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica