1. Izobraževanje kot pomemben dejavnik pri varstvu osebnih podatkov v zdravstveno-socialni ustanoviAlenka Sredanović, 2022, master's thesis Abstract: Osebni podatki so del človekove zasebnosti. Ob vstopu v zdravstveno socialno ustanovo se temu delu zasebnosti posameznik mora odpovedati. Prav zato je osrednja naloga vseh zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi skrbno ravnanje z osebnimi podatki in njihovo varovanje. Zdravstveni delavci se moramo zavedati, da ima vsak stanovalec pravico do zasebnosti in zaupnosti svojih zdravstvenih podatkov. Za izvedbo raziskave smo uporabili deskriptivno metodo empiričnega raziskovanja. Kot orodje smo uporabili anketni vprašalnik, ki je zajemal vprašanja s področja teoretičnega poznavanja mednarodne konvencije, zakonov, pravilnikov in kodeksov ter vprašanja s področja prakse glede upoštevanja varstva podatkov v delovnem okolju. Anketiranje je potekalo 10 dni v mesecu marcu 2022, vzorec pa je predstavljalo 118 zaposlenih v zdravstveno socialni organizaciji. Da ne bi prihajalo do kršitev varovanja osebnih podatkov, je potrebno usposobiti vse zaposlene v zdravstveno socialnih ustanovah, da bodo pri svojem delu pravilno obravnavali in uspešno varovali pridobljene osebne podatke.
Keywords: Splošna uredba EU o varstvu osebnih podatkov, osebni podatek, zdravstveni podatki, poklicna skrivnost
Published in DKUM: 14.10.2022; Views: 131; Downloads: 21
 Full text (1,23 MB) |
2. Problematika odklonitve pričanja zaradi varovanja poklicne skrivnosti in odklonitve odgovora na posamezno vprašanjeTjaša Šuligoj, 2016, master's thesis Abstract: Dokazni postopek je zakonsko urejen proces pred sodišči, na podlagi katerega stranki poskušata prepričati sodišče o resničnosti pravno relevantnih trditev, sodišče (oziroma sodnik) pa mora preveriti resničnost teh trditev in o zadevi razsoditi. Za pravilno uporabo materialnega prava in pravilno ter zakonito sodbo določbo mora sodnik naprej ugotoviti dejansko stanje primera. Pri definiranju le tega si pomaga z dokaznimi sredstvi – z ogledom, listinami, izvedenci, zaslišanjem stranke in prič.
Priče so na sodišču zelo pogostno dokazno sredstvo. V zakonu je predpisana splošna dolžnost pričanja, obveznega prihoda na sodišče in pričanja po resnici. Ker vsaka ureditev pozna izjeme in pri pričah ni nič drugače, se srečamo s tremi od splošne dolžnosti pričanja. Zakon najprej ureja pravno nesposobne priče, ki jim je onemogočeno pričanje zaradi varovanja državnih ali vojaških skrivnosti. Kot drugo omogoča določeni vrsti oseb, ki so pozvane na sodišče kot priče in ki se pri svojem delu srečujejo s poklicnimi skrivnostmi ali zaupnostjo razmerja, da odklonijo pričanje. Tretja izjema pa se ne nanaša na odklonitev pričanja v celoti, ampak zgolj na odklonitev odgovora na posamezna vprašanja.
V povezavi z izjemo do splošne dolžnosti pričanja se pojavijo vprašanja glede ugotavljanja dejanskega stanja in posledično odkrivanja materialne resnice. Kako v teh primerih ravna sodnik? Je pravilna in zakonita sodna odločba s takšno ureditvijo okrnjena ali prav načelo sodnega varstva, kjer tehtamo med javnim in zasebnim interesom, utrjuje zaupanje v pravo? Zaradi pravil o dokaznem bremenu, materialnega procesnega vodstva sodišča, načela proste presoje dokazov, trditvenega in dokaznega bremena strank, zaradi katerih se je postopek tudi začel, dvomi v tej smeri niso potrebni.
Keywords: Priča, odklonitev pričanja, načelo proste presoje dokazov, sodniški silogizem, poklicna skrivnost, zaupnost razmerja, privilegirana priča, pravno nesposobna priča, odklonitev odgovora na posamezno vprašanje.
Published in DKUM: 29.06.2016; Views: 1322; Downloads: 160
Full text (1,04 MB) |
3. VLOGA CENTRA ZA SOCIALNO DELO V KAZENSKEM POSTOPKU PROTI MLADOLETNIKUSaša Prah, 2012, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo govori o mladoletniškem prestopništvu, kazenskem postopku proti mladoletnikom, predvsem pa o vlogi organa socialnega varstva v tem postopku, katerega osnovna naloga je v skladu z Zakonom o kazenskem postopku pomagati
sodišču, da se kazenski postopek proti mladoletnikom konča s pravilno odločbo.
Vloga in pomen organa socialnega varstva (Centra za socialno delo) sta v postopku proti mladoletnikom izredno velika, saj kazenska zakonodaja na področju mladoletniškega prestopništva omejuje uporabo kazenskopravnih ukrepov, ki se
uporabijo zaradi potreb po vzgoji in prevzgoji mladoletnika, na najnujnejšo mero.
V skladu z veljavno zakonodajo ima organ socialnega varstva veliko pooblastil. V postopku proti mladoletnikom ima organ socialnega varstva pravico seznaniti se s potekom postopka, dajati predloge med postopkom ter opozarjati na dejstva in dokaze,pomembne za pravilno odločitev.
Socialno delo pa je pogosto razpeto med prisilo in pomočjo, v okviru katerega se združujejo različne poklicne vloge v eni osebi, pri čemer se pojavlja predvsem vprašanje primernosti združevanja teh vlog, na katerega se veže tudi vprašanje poklicne skrivnosti, kar vse bom skušala raziskati in predstaviti v diplomski nalogi.
Keywords: mladoletniško prestopništvo, kazenski postopek, Zakon o kazenskem postopku, organ socialnega varstva, poklicna skrivnost
Published in DKUM: 17.12.2012; Views: 2016; Downloads: 223
Full text (296,04 KB) |
4. POMEN POZNAVANJA VAROVANJA POKLICNE SKRIVNOSTI IN POSLEDICE NJENE KRŠITVE V ZDRAVSTVENI NEGILeon Šabjan, 2011, master's thesis/paper Abstract: Člani negovalnega tima in drugi zdravstveni delavci so dolžni varovati poklicno skrivnost, prav tako pa se morajo zavedati posledic morebitne kršitve le-te. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako zaposleni zdravstveni delavci v Splošni bolnišnici Murska Sobota poznajo varovanje poklicne skrivnosti ter v kolikšni meri upoštevajo pravico do zasebnosti posameznih pacientov. Prav tako smo želeli ugotoviti, ali so zdravstveni delavci seznanjeni s posledicami kršitve poklicne skrivnosti v zdravstveni negi.Raziskovalna metodologija. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbirali s tehniko strukturiranih vprašalnikov. V raziskavo je bilo vključenih 80 članov negovalnega tima, ki je potekala na štirih oddelkih Splošne bolnišnice Murska Sobota. Rezultati. Rezultati raziskave kažejo, da več kot 60% anketiranih zdravstvenih delavcev ni vedelo, katero načelo v Kodeksu etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije govori o varovanju osebnih podatkov. Na podlagi rezultatov raziskave večina zdravstvenih delavcev, ki je sodelovala v raziskavi, ne ve, kakšne so posledice neupravičene izdaje poklicne skrivnosti. Več kot polovica vprašanih (56%) je menila, da zdravstveni delavci lahko izgubijo delovno mesto ali dobijo opomin oziroma opozorilo, kar je odgovorilo 20% vprašanih. Pravilno je odgovorilo le 21% vseh vprašanih zdravstvenih delavcev, od tega 12%, da gre v tem primeru za denarno kazen in 9%, da gre za zaporno kazen, odvisno od teže dejanja. Sklep. Pacienti se svojih pravic vse bolj zavedajo in želijo primerno obravnavo v negovalnem procesu. Zaradi tega je bistvenega pomena, da zdravstveni delavci ne samo poznajo pomen varovanja poklicne skrivnosti in posledice kršitve, ampak da to dosledno izvajajo tudi praktično. K temu je potrebno stremeti z nenehnim strokovnim izobraževanjem in udejanjanjem v praksi.
Keywords: poklicna skrivnost, varovanje poklicne skrivnosti, kršitve varovanja poklicne skrivnosti, pacient, Zakon o pacientovih pravicah.
Published in DKUM: 14.06.2011; Views: 4756; Downloads: 799
Full text (680,90 KB) |
5. POKLICNA MOLČEČNOST V ZDRAVSTVUGašper Planinc, 2010, undergraduate thesis Abstract: Zdravnik se pri srečanju s pacientom seznani z mnogimi intimnimi in zasebnimi podatki pacienta, za katere pacient upravičeno pričakuje, da ne bodo zapustili ordinacije. Za učinkovit proces zdravljenja je potrebno medsebojno zaupanje med pacientom in zdravnikom. Dolžnost varovati poklicno skrivnost je določena tako s Kodeksom medicinske deontologije Slovenije, kot tudi s številnimi zakoni, kot so Zakon o pacientovih pravicah, Kazenski zakonik, Zakon o zdravniški službi itd., velja pa tako za zdravnike, kot tudi za preostalo zdravstveno osebje. Za poklicno skrivnost se štejejo vsi podatki, ki jih zdravnik pridobi zaradi narave njegovega dela. Sem štejemo vse podatke o pacientu, še posebej podatke o njegovem zdravstvenem stanju, osebnih, družinskih in socialnih razmerah ter seveda tudi informacije v zvezi z ugotavljanjem, zdravljenjem in spremljanjem bolezni in poškodb. Dolžnost zdravniške molčečnosti je eden izmed vidikov pravice do zasebnosti, ki pa je ena izmed pomembnejših osnovnih človekovih pravic. Pravica do zasebnosti je urejena z mnogimi mednarodnimi pravnimi akti, ki veljajo tudi pri nas. Poleg teh mednarodnih aktov pa je pravica do zasebnosti v Sloveniji urejena tudi s 35. členom ustave. Naša zakonodaja je eno od pravic zasebnosti, varstvo zasebnih podatkov, zavarovala še s posebnim zakonom (zakon o varstvu osebnih podatkov). V skladu z obravnavano tematiko je tako predstavljen pojem in razvoj osnovnih človekovih pravic in svoboščin, pravice do zasebnosti in konkretneje pravice do zasebnosti v medicini. Podrobneje je predstavljena zdravniška skrivnost kot vidik pravice do zasebnosti — od zgodovinskega pogleda, pravne podlage, do omejitve zdravniške molčečnosti, načinov, posledic izdaje in procesnopravnih problemov, predstavljena pa je tudi ureditev zdravniške molečečnosti v Veliki Britaniji, Združenih državah Amerike in na Irskem.
Keywords: človekove pravice, pravica do zasebnosti, pravica do zasebnosti v medicini, etika, razmerje med pacientom in zdravnikom, poklicna skrivnost, poklicna molčečnost, zdravniška molčečnost, pravo in medicina, zdravstvo
Published in DKUM: 08.12.2010; Views: 6807; Downloads: 858
Full text (638,35 KB) |
