Search the digital library catalog

Abstract: Izgorelost je postala neizogiben pojav vsakdanjega življenja mnogih zaposlenih. Sodoben način življenja s hitrim tempom, z negotovostjo zaposlitve ter individualizacijo vse pogosteje potiska ljudi v bolezensko stanje. Izgorelosti so najbolj izpostavljeni poklici, ki se ukvarjajo s pomočjo drugim. Mednje spada tudi poklic učitelja. Zanimalo nas je v kolikšni meri osnovnošolski in srednješolski učitelji doživljajo simptome izgorelosti, ali na stopnjo izgorelosti vpliva spol zaposlenega učitelja, dolžina delovne dobe, njegovo zadovoljstvo na delovnem mestu ter samo delovno mesto učitelja. Rezultati naše raziskave so pokazali, da je izgorelost močno razširjena med učitelji ne glede na zgoraj naštete dejavnike. To dejstvo nam kaže, da se še vedno ne zavedamo dovolj nevšečnosti in težav, ki jih povzroča ta sodobna poklica bolezen. Na področju preventive in reorganizacije učiteljevega dela, je zato potrebnega veliko dela, saj lahko le tako preprečimo razvitje te hude bolezni.
Keywords: poklicna izgorelost, simptomi izgorelosti, modeli izgorelosti, stres, učitelji, stopnje in posledice izgorelosti
Published: 05.09.2011; Views: 2724; Downloads: 434
Full text (918,00 KB)

Abstract: Poklicne bolezni lahko opredelimo kot bolezni, povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti na podlagi katere je oboleli zavarovan. Te bolezni so posledica različnih bioloških, kemičnih, fizičnih in psiholoških dejavnikov, ki so prisotni v določenem okolju. Nekatere poklicne bolezni se pojavljajo samo v določenih dejavnostih in poklicih, druge pa se lahko pojavljajo skoraj v vseh panogah. Zgodovina pojavljanja sega daleč nazaj, saj so se začele pojavljati tam in takrat, kjer se je začelo človeško delo. Svet se spreminja in tudi to je vplivalo na naravo poklicnih bolezni in pojavljanje vedno novih. So pomemben kazalec o negativnem zdravju delavce. Države se razlikujejo v svojih načinih reševanja teh bolezni in jih s svojimi nacionalnimi zakonodajami urejajo. Poznavanje števila in pogostosti poklicnih bolezni v različnih dejavnostih in poklicih daje pomembno osnovo za spremljanje in določanje prioritet preventivnih aktivnosti za izboljšanje zdravja in varnosti pri delu, kajti le zdravo in varno delovno okolje bistveno vpliva na produktivno in kakovostno delo. Ureditev poklicnih bolezni zato predstavlja za marsikatero državo velik izziv za prihodnost, s katerim se mora resnično soočiti in ga ustrezno urediti.
Keywords: poklicna bolezen, azbestoza, izgorelost, verifikacija, stres
Published: 14.12.2012; Views: 1227; Downloads: 228
Full text (613,20 KB)

Abstract: V današnjem svetu predstavlja zdravje človeka velik zaklad. Premalokrat pa se zavedamo, da le-to ne vpliva samo na nas, ampak se odraža tudi na osebah okrog nas, posledično pa tudi pri našem delu. Diplomsko delo zajema teoretični del, ki obravnava tematiko zdravja, dejavnike, ki vplivajo na zdrav življenjski slog, ter sam vpliv vzgojiteljevega zdravja na delo z otroki. Temu sledi empirični del, v katerem so predstavljeni rezultati raziskave o skrbi za zdravje. Namen raziskave je ugotoviti, kako vzgojitelji in pomočniki v Vrtcu Leskovec pri Krškem skrbijo za svoje zdravje, v kolikšni meri že opažajo poklicno izgorelost v dosedanjih letih dela z otroki in kako to vpliva na otroke ter na kakovost dela z njimi. Uporabili smo deskriptivno metodo. Rezultati so v večji meri v skladu z vnaprej postavljenimi hipotezami in potrjujejo, da vzgojitelji skrbijo za svoje zdravje, predvsem osebe, stare nad 35 let. Potrdili smo tudi, da je poklic vzgojitelja stresen, kar se sčasoma kaže v poklicni izgorelosti. Na podlagi raziskave ugotovimo, da počutje, razpoloženje vzgojitelja vpliva na celotno klimo v skupini otrok, vendar anketirani menijo, da njihov življenjski slog načeloma otrokom ne predstavlja velikega zgleda.
Keywords: zdravje, vzgojitelj, življenjski slog, stres, poklicna izgorelost
Published: 23.10.2013; Views: 1183; Downloads: 119
Full text (12,77 MB)

Abstract: Teoretična izhodišča: V današnjem času se vsak dan srečujemo s stresom in problemi v službi in v domačem okolju. Delo zaposlenih v socialno varstvenem zavodu postaja vse bolj zahtevno, obseg dela se povečuje, narava dela pa nalaga težko psihofizično obremenitev, zato je pojavnost stresa vse večja in posledično tudi izgorevanje na delovnem mestu. V diplomskem delu sta opisana stres in sindrom izgorevanja. V raziskovalnem delu diplomskega dela smo ugotavljali, ali sta stres in izgorevanje prisotna med zaposlenimi v socialno varstvenem zavodu. Metodologija: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela s študijo domače in tuje strokovne literature. Uporabili smo članke v slovenskem in angleškem jeziku. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za zbiranje podatkov in ugotavljanje obstoječega stanja smo kot instrument raziskovanja uporabili anketni vprašalnik. Anketni vprašalnik je bil anonimen. Vprašanja so bila zaprtega tipa, in sicer sedem splošnih vprašanj in tri tabele s trditvami (skupaj 33 trditev), ki se nanašajo na tri vprašanja o znakih izgorevanja. Dobljene podatke smo obdelali s pomočjo programa Microsoft Excel in prikazali v obliki grafov s pomočjo frekvenčne distribucije. Rezultati: Pri zaposlenih sta prisotna stres in izgorelost, ki sta povezana z visokimi delovnimi zahtevami. Najpogostejše zdravstvene težave so bile bolečine v kostno-mišičnem sistemu hrbtenice, največ zaposlenih v vseh poklicnih skupinah pa je kazalo znake čustvene izgorelosti. Rezultati raziskave kažejo na to, da so zaposleni v socialno varstvenem zavodu pri svojem delu pogosto izpostavljeni stresu, ki je velik vzrok izgorevanja na delovnem mestu. Sklep: Delavci v socialno varstvenem zavodu so se izkazali kot ranljivejši za razvoj prekomernega stresa na delovnem mestu in izgorevanja na čustvenem področju. Pojavljanje zdravstvenih težav glede stresa in izgorelosti je razvidno v povezavi z bolečinami v hrbtnem predelu, izgorevanje pa je bilo najizrazitejše na čustveni ravni.
Keywords: stres, stres na delovnem mestu, izgorevanje, poklicna izgorelost, socialno varstveni zavod.
Published: 14.10.2016; Views: 965; Downloads: 185
Full text (688,03 KB)

Abstract: Muzejska pedagogika že nekaj časa prevzema pomembno vlogo, saj predstavlja vez med občinstvom in muzeji ter galerijami. V zadnjih desetletjih smo bili priča korenitim spremembam, ki so vplivale na muzejsko pedagogiko. Slednje nas je spodbudilo k raziskovanju profila muzejskih oziroma galerijskih delavcev, ki se ukvarjajo z izobraževanjem. Osrednji problem v magistrskem delu je poklicna izgorelost muzejskih pedagogov zaradi vedno večje delovne obremenitve. V teoretičnih izhodiščih najprej predstavimo muzejsko pedagogiko, pri čemer se posebej posvetimo Sekciji za izobraževanje in komuniciranje, saj je pomembno vplivala na izoblikovanje poklica muzejskega pedagoga pri nas. Nadalje pozornost namenjamo njegovi vlogi in nalogam. Delo muzejskega pedagoga je namreč izrazito interdisciplinarno, spremlja pa ga množica delovnih zadolžitev. Posledično se ti spopadajo z vprašanjem vloge, podcenjevanjem in preobremenjenostjo pri delu, ki lahko preseže osebne prilagoditvene vire in privede do poklicnega stresa. Kot posledica dolgotrajnega kroničnega stresa se pojavi poklicna izgorelost, ki vpliva na zadovoljstvo posameznika pri delu. Metodološko smo k raziskovanju pristopili s kombinacijo kvantitativnega in kvalitativnega raziskovanja. Ugotavljamo, da se anketirani muzejski pedagogi čutijo izgorele. V povezavi z zadovoljstvom z delom smo preverjali osebna pojmovanja muzejskih pedagogov. Večina muzejskih pedagogov izraža pozitivno držo in navdušenje v povezavi z delom kljub izzivom, s katerimi se soočajo.
Keywords: muzejska pedagogika, vloga muzejskega pedagoga, stres, poklicna izgorelost, zadovoljstvo z delom, preobremenjenost
Published: 30.07.2020; Views: 83; Downloads: 14
Full text (2,36 MB)