1. Pojavnost izpuščene zdravstvene nege v času epidemije COVIDA-19Sara Bedenik, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Pojavnost izpuščene zdravstvene nege je pomemben kazalnik kakovosti zdravstvene oskrbe, katerega povečanje med pandemijo lahko vpliva na varnost pacientov in zadovoljstvo zdravstvenih delavcev. Namen raziskave je bil raziskati pojavnost izpuščene zdravstvene nege med epidemijo COVIDA-19.
Metode: Pregled literature je bil izveden v skladu s smernicami PRISMA. Iskalna strategija je vključevala uporabo ključnih besed za iskanje relevantnih člankov v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in Cochrane Library. Vključeni so bili raziskovalni članki in sistematični pregledi, ki so obravnavali kvalitativne, kvantitativne ter mešane metode in so bili objavljeni do junija 2023.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da se je pojavnost izpuščene zdravstvene nege med epidemijo COVIDA-19 večinoma obdržala na enaki ravni ali rahlo povečala v primerjavi z obdobjem pred epidemijo. Na osnovi vsebinske analize so bile identificirane tri teme sekundarnega nivoja: dejavniki, ki privedejo k izpuščeni zdravstveni negi, izpuščene aktivnosti zdravstvene nege in posledice izpuščene zdravstvene nege. Najpogosteje izpuščene aktivnosti so gibanje 3-krat dnevno oz. po naročilu, obračanja pacienta na 2 uri, ustna nega, emocionalna podpora in poučevanje pacienta. Povečanje izpuščene zdravstvene nege je bilo povezano z dejavniki, kot so pomanjkanje kadra, stresno delovno okolje in slaba komunikacija.
Razprava in zaključek: Epidemija COVIDA-19 je izpostavila težave v zdravstvenem sistemu, zlasti izpuščeno zdravstveno nego. Pomembne naloge, kot so gibanje, obračanje, čustvena podpora in izobraževanje pacientov, so bile pogosto zanemarjene. Izboljšanje delovnega okolja in komunikacije je ključno za boljšo kakovost oskrbe
Keywords: izpuščena zdravstvena nega, epidemija COVIDA-19, pojavnost izpuščene zdravstvene nege
Published in DKUM: 16.01.2025; Views: 0; Downloads: 31
 Full text (972,89 KB) |
2. |
3. Pojavnost serijskih morilcev skozi zgodovino : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeAjda Jenkole, 2023, undergraduate thesis Abstract: Na začetku diplomskega dela je na kratko opisana definicija serijskih morilcev, kakšne so njihove značilnosti in pa kratek pregled zgodovine. V nadaljevanju je kategorizacija, za katero smo ugotovili, da obstaja več različnih tipologij, ampak nobena ni znanstveno potrjena. Poleg tipologije, smo obravnavali tudi faktorje, ki prispevajo k razvoju serijskih morilcev. Ti faktorji so lahko tako biološke narave (genetska predispozicija ali poškodbe možganov) kot psiho-sociološke narave (travme iz otroštva). Poskusili smo tudi, na kratko odgovoriti, ali se serijski morilci rodijo, ali jih starši vzgojijo, kjer smo ugotovili, da se rodijo potencialni serijski morilci, njihov razvoj pa je odvisen od vzgoje in okolja, v katerem odrastejo. Ker nas je zanimala pojavnost serijskih morilcev, smo v drugem delu diplomskega dela naredili pregled po kontinentih. Tu smo ugotovil,i da je število identificiranih serijskih morilcev odvisno od razvitosti policijskih organov in medijev – bolj kot je razvita država oziroma kontinent, več podatkov obstaja o številu serijskih morilcev. Za konec smo se posvetili še vplivu medijev na serijske morilce, kjer smo ugotovili, da mediji in serijski morilci delujejo simbiotično. Popularnost medijev je odvisna od prikazovanja teh morilcev, saj pritegnejo pozornost občinstva, medtem ko serijski morilci pridobivajo lastno identiteto preko medijske izpostavljenosti.
Keywords: serijski morilci, pojavnost, zgodovinski pregledi, baze podatkov, diplomske naloge
Published in DKUM: 29.09.2023; Views: 418; Downloads: 50
Full text (555,46 KB) |
4. Vpliv pandemije COVIDA-19 na pojavnost obsesivno kompulzivne motnje pri adolescentihVesna Kohne, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Obsesivno kompulzivna motnja je duševna motnja, ki se najpogosteje pojavi pri adolescentih. V času pandemije COVIDA-19 so strokovnjaki poročali o vse večjem psihosocialnem vplivu bolezni COVID-19 in možnih posledicah, ki se bodo kazale predvsem na psihičnem področju zdravja. V diplomskem delu nas je zanimalo, ali je pandemija COVIDA-19 vplivala na pojavnost obsesivno kompulzivne motnje pri adolescentih.
Metode: Za pregled strokovne literature na tematiko vpliv pandemije COVIDA-19 na pojavnost obsesivno kompulzivne motnje smo sistematično pregledali znanstveno literaturo. Upoštevali smo PRISMA smernice in članke razvrstili po nivojih glede na hierarhijo dokazov ter jih kritično ocenili z JBI orodjem. Sinteza je bila narejena po tematski analizi in značilnosti so predstavljene v tabeli. Iskalne baze so bile: CINAHL, PubMed, Medline, APA PsycArticles. Pri pisanju smo uporabili deskriptivno metodo dela.
Rezultati: Pandemija COVIDA-19 je vplivala na porast obsesivno kompulzivne motnje pri adolescentih. Obsesije so vezane na infekcijo, mikroorganizme, kontaminacijo. Najpogostejši kompulziji sta ekscesivno umivanje rok in čiščenje. Dejavniki, ki so v okviru pandemije vplivali na nastanek obsesivno kompulzivne motnje, so: socialna izolacija, depresija, anksioznost, strah pred okužbo, nalezljivim okoljem.
Razprava in zaključek: Pandemija COVIDA-19 je vzročni dejavnik za porast obsesivno kompulzivne motnje pri adolescentih, zato je ustrezno raziskovanje tega področja ključno pri pomoči posameznikom, ki imajo tovrstno obolenje.
Keywords: COVID-19, obsesivno kompulzivna motnja, adolescenti, pojavnost
Published in DKUM: 19.08.2022; Views: 14883; Downloads: 204
Full text (851,04 KB) |
5. Analiza pojavljanja izbruhov črevesnih nalezljivih bolezni v povezavi z uživanjem okuženih živil v obdobju 1997 - 2016 v Sloveniji : magistrsko deloJani Mulec, 2021, master's thesis Abstract: Pred epidemijo Sars-CoV-2 (Covid-19) so prijave črevesnih nalezljivih bolezni (ČNB) zajemale približno četrtino vseh prijav nalezljivih bolezni in so pomemben javnozdravstveni problem v Sloveniji. Okužbe ČNB povzročajo mikroorganizmi kot so paraziti, bakterije, virusi in toksini. Na osnovi statističnih podatkov spremljanja le-teh smo v magistrskem delu ocenili epidemiološko situacijo glede izbruhov ČNB v Sloveniji od leta 1997 do leta 2016. V Sloveniji smo po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) skupno zaznali 328 izbruhov ČNB, zaradi katerih je zbolelo 9394 ljudi, od tega jih je bilo 853 hospitaliziranih in 12 smrtnih primerov. Ugotovili smo, da izbruhi ČNB niso bili enakomerno porazdeljeni po letih in da je stopnja pojavnosti različna med regijami. Najvišjo povprečno stopnjo pojavnosti smo zaznali v koprski regiji z 1,4 izbruha ČNB na 100.000 prebivalcev, najmanjšo pa v goriški regiji z 0,4 izbruha ČNB na 100.000 prebivalcev. V regijah z višjim številom prebivalstva, to sta ljubljanska in mariborska, sta stopnji pojavnosti znašali 0,5 ter 1 izbruh ČNB na 100.000 prebivalcev. Najpogostejši povzročitelji so bili bakterijski (67,3 %), zlasti Salmonella enteritidis in Staphylococcus aureus ter povzročitelji neznane etiologije (24,3 %). Kljub trendu zmanjševanja izbruhov ČNB v Sloveniji je potrebno stalno spremljanje, spodbujanje zdravstvene preventive, ozaveščanje prebivalstva o preprečevanju širjenja povzročiteljev in dosledno upoštevanje veljavnih smernic higienske prakse v celotni prehrambni verigi.
Keywords: črevesne nalezljive bolezni / prehranski patogeni bolezni / pojavnost bolezni / epidemiologija ČNB
Published in DKUM: 20.12.2021; Views: 1007; Downloads: 132
Full text (1,46 MB) |
6. Iluzija zavesti: metaanaliza problema duha in telesaAlen Lipuš, 2020, doctoral dissertation Abstract: Disertacija najprej predstavi osrednji problem v sodobni filozofiji duha, tj. problem pojavne zavesti. Izpostavi situacijo, da je zaradi nejasnosti uporabljenih pojmov problem težavno opredeliti. Nato podrobneje predstavi ključne pojme, ki problem sestavljajo, in poda analizo sodobne dialektične situacije v filozofiji duha glede problema pojavne zavesti. Kasneje obravnava tradicionalne opredelitve problema in posledične rešitve ter jih predstavi kot nezadostne rešitve. Nato se osredotoči na metapristop, za katerega je značilno kritično preiskovanje predpostavk. Metaanaliza problema zavesti je najboljši pristop za razumevanje legitimnosti problema pojavne zavesti in za ovrednotenje posameznih stališč, ki so se do zdaj oblikovala kot reakcije na problem. To, da je vprašanje o umestitvi zavesti v svet smiselno, predpostavlja, da je zavest neka stvar iste kategorije kot razsežni predmeti; predpostavlja, da je zavest točno takšna, kot se nam kaže, saj je ravno videz zavesti tisti, zaradi katerega jo je težavno umestiti v svet; predpostavlja, da glede na zavest, razlikovanje med realnostjo in videzom ne obstaja. V metaanalizi disertacija te predpostavke artikulira in ovrednoti, kakšne so posledice njihovega sprejetja. Disertacija pokaže, da so nekatere predpostavke (npr. predpostavka o identiteti videza in realnosti zavesti) takšne, da njihovo nekritično sprejemanje pomeni prevelik teoretski davek in smo tako primorani, da jih v raziskovanju ne dojemamo kot aksiomatskih oz. samoumevnih izhodišč. Disertacija prav tako predstavi iluzionizem kot enega izmed metapristopov k reševanju problema pojavne zavesti in predlaga, da je to najboljša strategija za fizikaliste, tj. pripadnike stališča, da so mentalna stanja v bistvu fizična. Disertacija nato predstavi in obravnava iluzionizem kot fizikalistično teorijo zavesti. Obravnava proces vzpostavitve iluzionizma in predstavi sklepanje, ki običajno vodi do iluzionizma: opiše in kritično ovrednoti prvotne vzpostavitvene pogoje za iluzionizem ter pokaže, da je v trenutni literaturi iluzionizem vzpostavljen na problematičen način in kot tak neskladno stališče. Nadalje obravnava razne kritike iluzionizma in nanje odgovori ter predstavi nov problem, zaradi katerega se zdi, da iluzionizem ni skladno vzpostavljen. Na koncu opiše teoretske prednosti uspešne rešitve novega problema – največja je ta, da bi z uspešnim odgovorom na nov problem, iluzionizem postal skladna teorija –, ki sestojijo v tem, da lahko to pripomore pri dodatni obrambi iluzionizma pred drugimi, že obstoječimi kritikami.
Keywords: zavest, iluzionizem, pojavnost, takšnosti, težek problem zavesti
Published in DKUM: 20.11.2020; Views: 1387; Downloads: 162
Full text (1,04 MB) |
7. LEKSEMI S SOCIALNOZVRSTNIM KVALIFIKATORJEM V SLOVARJU NOVEJŠEGA BESEDJA SLOVENSKEGA JEZIKAŠpela Novak, 2015, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava socialnozvrstno zaznamovano besedje iz Slovarja novejšega besedja slovenskega jezika (SNB), ki je izšel leta 2012 in je prehodni slovar med prvo in drugo izdajo Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Pogovorne in žargonske izraze obravnava z vidika rabe, ki je preverjena v uravnoteženem korpusu Kres, v primerjavi z rabo njihovih sopomenk – bodisi nezaznamovanih iz SNB bodisi že obravnavanih v prvi izdaji SSKJ. Cilj naloge je ugotoviti povezavo med zaznamovanostjo oziroma nezaznamovanostjo besed in pogostnostjo njihove rabe. Vse besedje (socialnozvrstno zaznamovani izrazi in njihove sopomenke) je zbrano v obsežni tabeli, kjer so poleg ustreznih kvalifikatorjev navedeni tudi podatki o pojavnosti posamezne besede v Kresu, tako skupno število pojavitev kot za posamezne besedilne vrste. V prvem delu diplomske naloge so pojasnjene okoliščine in omejitve pri zbiranju podatkov, zlasti nanašajoče se na zmožnosti in pomanjkljivosti korpusa. Sledi analiza podatkov, ki pokaže pričakovane rezultate o pogostejši rabi nezaznamovanih besed z izjemo posameznih primerov in odstopanj v nekaterih besedilnih vrstah. Podrobneje je raziskana tudi raba nekaterih oblik (pravopisne variante, različna obrazila istokorenskih parov, spolski pari, vidski pari). Med iskanjem podatkov v korpusu se je izkazalo, da je katera od variant znotraj naštetih oblik pogosteje uporabljena, a v slovarju ni zastopana, enako velja za posamezne sopomenke, ki jih v SNB ne najdemo, v korpusu pa imajo višjo pojavnost kot kaka uslovarjena sopomenka. Kar 14 % socialnozvrstno zaznamovanih besed iz SNB v Kresu nima nobene pojavitve. Nazadnje so ti primeri preverjeni še v drugi izdaji SSKJ, kjer so nekatera gesla ostala nespremenjena, nekatera so dobila drug kvalifikator, nekatera postala nezaznamovana, nekatera pa so bila opuščena.
Keywords: socialnozvrstni kvalifikator, SNB, Kres, sopomenke/sinonimi, pojavnost, pogostnost rabe, druga izdaja SSKJ
Published in DKUM: 07.10.2015; Views: 2316; Downloads: 197
Full text (11,42 MB) |
8. VLOGA PSA V OTROŠKI KNJIŽEVNOSTIMiha Hliš, 2014, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Vloga psa v otroški književnosti je bila zapisana na podlagi analize kratkih proznih del (kratka realistična zgodba, črtica, pravljica, kratka fantastična zgodba, bajka, pripovedka, basen, živalska zgodba) avtorjev Kristine Brenk (Kanglica kaše), Frana Saleškega Finžgarja (Moj Kuža Jazon), Jane Goodall (Doktor Belko), Ivana Cankarja (Psi), Branke Jurca (Čuj prvič v morju in Čuj in osa), Alojza Bolharja (Volk pes in mačka, Železni prstan, Zakaj črti pes mačko, a mačka miš?, Pes in mačka, Pes mačka in volk in zakaj sovraži pes zajca?), Jacoba in Wilhelma Grimma (Bremenski mestni godci in Stari Sultan), Svetlane Makarovič (Kam se je kužku mudilo, Psiček Piki išče zlato in Kužek išče dom), Marjete Novak (Kužmucke), Hayley Daze (Packo najbolj nagajivi kuža: vožnja s čarobno preprogo), Jakoba Kelemine (Pesjan, Kristjan uteče iz pesjanskih rok, Kralj Pesoglav, Pes Marant), Antona Buzetija (Vrabček in stari pes), Matije Valjavca (Pes je ogrizel kugo), Polone Kovač (Težave in sporočila psička Pafija in Pet kužkov išče pravega), in Dima Zupana (Hektor in zrela hruška).
Namen diplomskega dela je bil predstaviti psa v vseh funkcijah, v katerih se pojavlja v mladinski književnosti, opredeliti kratke prozne vrste, jih razvrstiti in opisati njihove značilnosti, pri vsaki kratki prozni vrsti pa analizirati primere posameznih del in vlogo živalskega lika (psa). Diplomsko delo je teoretično, zato so bile uporabljene deskriptivna metoda pri opredelitvi in opisovanju kratkih proznih vrst, komparativna metoda pri primerjanju pojavnosti psa v kratkih proznih vrstah ter metoda analize in sinteze pri analiziranju različnih del kratkih proznih vrst, v katerih nastopa pes (analiza), pri iskanju podobnosti oz. pravila o načinu pojavnosti psa v kratkih proznih vrstah (sinteza). S pomočjo vseh raziskovalnih metod smo prišli do zanimivih rezultatov.
Ugotovili smo, da pes kot lik nastopa v vseh kratkih proznih vrstah, razen v kratki znanstvenofantastični zgodbi. V vseh drugih kratkih proznih vrstah se je lik psa pojavil. Ni nastopal vedno kot glavni lik, je pa prinašal bolj ali manj vidno sporočilo, ki ga bralec (otrok) lahko uporabi za svoje življenje. Prav tako smo ugotovili, da ima vsaka kratka prozna vrsta svoje posebnosti, zato so se tudi lastnosti pasjega lika med seboj razlikovale v pomenu in vlogi. Pri večini primerov je pes nastopal kot pozitiven ali vsaj nevtralen lik. Samo v bajkah je ta lik nosil izrazito negativen predznak, a kljub vsemu prinašal pozitivno sporočilo bralcu. Deloma se je negativni predznak pojavljal tudi v pripovedkah in basnih. V njih je bilo med liki moč zaznati za spoznanje več nasilja kot v drugih kratkih proznih vrstah. Opazili smo, da se psi kot živali pojavljajo samo v realističnih kratkih proznih vrstah, torej v kratki realistični zgodbi in črtici. Personificirani ali poosebljeni psi se pojavljajo samo v sodobni umetni pravljici. Počlovečeni ali antropomorfni psi pa se pojavljajo v vseh drugih kratkih proznih vrstah, torej v ljudski ali folklorni pravljici, klasični umetni pravljici, kratki fantastični zgodbi, bajki, pripovedki, basni in živalski zgodbi. Psi se torej v kratkih proznih vrstah najpogosteje pojavljajo v počlovečeni ali antropomorfni obliki.
Keywords: Opredelitev kratkih proznih vrst, kratka realistična zgodba, črtica, ljudska ali folklorna pravljica, klasična umetna pravljica, sodobna umetna pravljica, kratka fantastična zgodba, bajka, pripovedka, basen, živalska zgodba, pojavnost psov, analiza primerov posameznih del, analiza vloge psa.
Published in DKUM: 28.01.2015; Views: 2410; Downloads: 705
Full text (596,63 KB) |
9. |
10. |
