1. Varstvo osebnih podatkov kot temeljna človekova in pacientova pravica : magistrsko deloEma Turnšek, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava vprašanja in dileme varstva osebnih podatkov zdravstvene narave in jih locira v pravnem sistemu. V glavnem se ukvarja z vrsto občutljivih osebnih podatkov zdravstvene narave. Občutljivi so zato, ker se nanašajo na lastnosti ali kvalitete človeka, zaradi katerih bi lahko bil podvržen diskriminaciji in/ali stigmatizaciji (npr. diagnoza psihološke bolezni, prizadetost, neplodnost, okuženost z virusom HIV ipd.). Slovenija je šesta država v Evropi, ki je v splošnem zavarovala pravico do varstva osebnih podatkov z Ustavo Republike Slovenije. Varstvo osebnih podatkov v zdravstvenih sistemih Slovenije pa se od takrat razvija na različne načine. V Urgentnem kliničnem centru v Ljubljani so že okoli leta 2000 izdelali Izjavo o posredovanju informacij o osebnih podatkih in o zdravstvenem stanju, ki je urejala in legitimirala posredovanje informacij pacienta. Nekoliko kasneje, leta 2008, se je začelo načrtovanje projekta eZdravje. Kljub temu, da se je njegovo izvajanje dodobra začelo šele leta 2015, je do konca krize Covid-19 projekt doživel razcvet. Prinesel je ogromno novosti, ki so se izkazale za ene bolj in druge malo manj dobre. Pojav epidemije Covid-19 je prispeval tudi naklonjenosti vlade k izdajanju številnih predpisov in odlokov, kar je rezultiralo v precejšnjem razburjenju množice, ustavnih pritožbah, zahtevah po presoji ustavnosti kot tudi v dejanskih kršitvah človekovih in pacientovih pravic. S tem se zaključi historični pregled ureditve varstva osebnih podatkov v Sloveniji in se začne podrobna opredelitev danes veljavne pravne ureditve v zvezi s pravico do varstva osebnih podatkov, ki velja v našem nacionalnem pravnem redu. Pravica do varstva osebnih podatkov pacienta ni varovana zgolj na nacionalnem nivoju, temveč tudi skozi določbe primarnega in sekundarnega prava EU ter EKČP. Magistrsko delo zajema obravnavo vseh relevantnih pravnih aktov, ki kakorkoli vplivajo na uresničevanje pacientove pravice do varstva (zdravstvenih) osebnih podatkov. Temelji varstva splošne pravice do osebnih podatkov so zastavljeni v določbah najvišjih aktov, t. j. v ustavi, primarnem pravu EU in EKČP. Poleg slednjih, magistrsko delo predstavlja tudi splošnejše pravne akte, ki urejajo pravila za zakonito uresničevanje navedene pravice, to sta Splošna uredba o varstvu podatkov kot del sekundarnega prava EU in Zakon o varstvu osebnih podatkov kot lex generalis za zadevno področje. Ker se delo osredotoča na obravnavo varstva osebnih podatkov v zdravstvenih sistemih oziroma na specifično zdravstvene osebne podatke, sega raziskava tudi do specialnih zakonov na področju zdravstva, saj le-ti predvidevajo spoštovanje pravice do varstva (zdravstvenih) osebnih podatkov v konkretnem. Varstvo osebnih podatkov zajema več pravic, denimo pravico do dostopa, pravico do omejitve obdelave, pravico do izbrisa ali pozabe, in med drugimi tudi pravico do seznanitve z osebnimi podatki. Slednja lahko na nek način asociira na pojasnilno dolžnost zdravnika. Oba fenomena namreč pokrivata pacientovo pravico do seznanitve, vprašanje je le do česa, kdaj in v kakšnem obsegu. Iz tega razloga je v magistrsko delo vključena primerjava, ki izpostavi njune razlike in določene skupne točke. Glede na to, da se večji del magistrskega dela osredotoča na pravo, veljavno v Sloveniji in deloma za EU, je na koncu vključena primerjava koncepcije varstva osebnih podatkov v dveh zelo različnih pravnih sistemih – ZDA in EU. S tem se magistrsko delo nekako zaokroži in uspešno prikaže celostno sliko varstva osebnih podatkov v smislu temeljne človekove in pacientove pravice.
Keywords: osebni podatki, občutljivi osebni podatki, zdravstveni osebni podatki, pravica do zasebnosti, varstvo človekovih pravic, zdravstvena dokumentacija, pojasnilna dolžnost, varstvo osebnih podatkov, medicinsko pravo, kršitve pravice do varstva osebnih podatkov
Published in DKUM: 04.09.2024; Views: 89; Downloads: 97
 Full text (5,53 MB) |
2. Od jasnih besed do boljšega zdravja: analiza pojasnilne dolžnosti zdravnika in informirane privolitve pacienta v slovenskem zdravstvu : magistrsko deloJanja Ramšak, 2023, master's thesis Abstract: Magistrska naloga obravnava tematiko zdravnikove pojasnilne dolžnosti in pacientove informirane privolitve v slovenskem zdravstvu ter izbranih pravnih redih. Predmet obravnave je odnos med zdravnikom in pacientom, v katerem ključno vlogo predstavljata komunikacija med udeleženima subjektoma ter soglasje pacienta v samem procesu zdravljenja.
Zdravnikova pojasnilna dolžnost je tista, ki pacientu predstavlja ključ do razumevanja njegovega zdravstvenega stanja, medicinskih postopkov in tveganj, ki jih le-ti s seboj prinašajo. Temelj za pacientovo informirano privolitev pa sestoji iz jasne, razumljive in pacientu prilagojene komunikacije. Pojasnilna dolžnost in informirana privolitev sta urejeni v Zakonu o pacientovih pravicah. Pojasnilna dolžnost predstavlja izziv za marsikaterega zdravnika, predvsem zaradi pomanjkljivega razumevanja pacientov, pravne negotovosti, velikokrat pa se znajdejo tudi v časovni stiski in z omejenimi viri zdravstvenega sistema. Zato na tem področju vidim še veliko prostora za izboljšave v smislu dodatnega izobraževanja zdravnikov na področju komunikacije, z namenom izboljšanja in podajanja informacij, ki so pacientu razumljive. Prav tako pa je potrebno okrepiti zavedanje pacientov, da mora njihov odnos z zdravnikom temeljiti na sodelovanju in da so tudi oni tisti, ki igrajo pomembno vlogo v procesu zdravljenja. Informirana privolitev je namreč ključna za zagotavljanje pacientove avtonomije in spoštovanje njihovih osebnih stališč ter odločitev. Pravilna komunikacija in spoštovanje pacientove informirane privolitve sta dejavnika, ki lahko pozitivno vplivata na rezultat zdravljenja, prav tako pa bi njuna krepitev bistveno prispevala k izboljšanju zdravstvene oskrbe ter zadovoljstva pacientov.
V zadnjem času smo priča velikim prebojem na področju informacijske tehnologije in digitalizacije. Pospešen razvoj lahko nedvomno pripišemo nedavnemu obdobju pandemije Koronavirusa, zaradi katerega smo bili postavljeni pred številne izzive. Še posebej na področju zdravstva, kjer je bilo potrebno zagotoviti nemoteno izvajanje storitev, kolikor je bilo to le mogoče. Okoliščine takratnega časa pa so med drugim sprožile tudi velike premike na področju umetne inteligence. Slednja bi lahko začrtala povsem nove smernice in pristope v izvajanju pojasnilne dolžnosti zdravnikov ter sprejemanju informirane privolitve pacientov.
Keywords: varstvo pacientovih pravic, pojasnilna dolžnost, informirana privolitev, pacientova avtonomija, pacientova pravica do obveščenosti, odnos med zdravnikom in pacientom.
Published in DKUM: 08.09.2023; Views: 377; Downloads: 63
Full text (950,11 KB) |
3. Komunikacija in priprava pacienta na planiran operativni poseg ter njegove praviceMaja Zapušek, 2020, master's thesis Abstract: Izhodišča: Komunikacija in priprava pacienta na planiran operativni poseg ter njegove pravice so ključni del dobre priprave pacienta na operativni poseg in zdravljenje po njem. Namen magistrskega dela je opisati komunikacijo in pripravo pacienta na planiran operativni poseg ter njegove pravice in dolžnosti.
Metode: Raziskava magistrskega dela je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Izvedli smo deskriptivno študijo. Uporabili smo inferenčno statistično metodo in deskriptivno statistično metodo.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da med spremenljivkama elementi komunikacije in varnostjo pacienta obstaja močna pozitivna povezanost (rs = 0,796; p < 0,001). Med spremenljivkama elementi komunikacije in upoštevanje pravic pacientov prav tako obstaja pozitivna povezanost (rs = 0,739; p < 0,001). Mann-Whitney test je pokazal, da ni statistično pomembnih razlik med predhodnimi operacijami in informiranostjo pacienta. Ugotavljamo tudi, da so pacienti, stari do 40 let, v povprečju višje ocenili upoštevanje pravic kot pacienti, starejši od 40 let (U = −2,077; p = 0,038), in da pacienti z osnovnošolsko, poklicno in srednješolsko izobrazbo v povprečju nižje ocenjujejo upoštevanje dolžnosti kot pa pacienti, ki imajo višješolsko izobrazbo in več (U = −2,693; p = 0,007).
Diskusija in zaključek: Pomembna kazalnika dobre priprave pacienta na planiran operativni poseg sta dobra komunikacija in poznavanje pravic in dolžnosti pacienta. Ključni pokazatelji so dobra psihična in fizična priprava pacienta in dobro poznavanje samega postopka zdravljenja.
Keywords: spoštovanje, informiranje, zaupanje, varnost, psihična in fizična priprava pacienta, pojasnilna dolžnost, pravice.
Published in DKUM: 19.02.2020; Views: 1737; Downloads: 403
Full text (1,24 MB) |
4. Pravni vidiki paliativne oskrbe : magistrsko deloTamara Bubnjar, 2019, master's thesis Abstract: Paliativna oskrba je v veliki meri še dokaj neznan pojem, ki pa ima sam po sebi velik pomen, sploh pri človeku, ki boleha za neozdravljivo boleznijo, in kateremu konec življenja se neizprosno približuje. Ljudem okoli nas sta zelo znana pojma evtanazija in pomoč pri samomoru. Vemo, da je evtanazija v naši državi zakonsko prepovedana, čeprav je v zadnjih letih veliko govora o tem, da je mogoče vendarle skrajni čas, da se le – ta uzakoni in s tem omogoča končati življenje ljudem, ki trpijo za izredno težko in neozdravljivo boleznijo ter dobesedno umirajo v težkih mukah. Hkrati je treba vzeti v obzir tudi svojce in družino, ki z bolnikom trpijo in v nemoči opazujejo njegovo trpljenje. Paliativna oskrba, kot nasprotje evtanazije, bolniku z neozdravljivo boleznijo ohranja čim boljšo kakovost življenja in zagotavlja pomoč njegovim bližnjim med boleznijo, umiranjem in žalovanjem
Keywords: paliativna oskrba, zdravstvena nega, pacientove pravice, zakonodaja, evtanazija, lajšanje bolečin, pojasnilna dolžnost, pravica do dostojanstva.
Published in DKUM: 10.07.2019; Views: 2121; Downloads: 461
Full text (1,10 MB) |
5. Kazenskopravni vidik pacientove privolitve v medicinskih posegihJana Najdenov, 2018, undergraduate thesis Abstract: Pacientova privolitev je v današnjih časih pogoj za skladnost medicinskega posega z zakonom. Zdravniški poseg brez veljavne privolitve pomeni izvršitev kaznivega dejanja telesne poškodbe, za katero bo zdravnik kaznenskopravno odgovarjal. Pacientova pravica do privolitve v zdravstveno oskrbo je ena izmed treh pravic, ki sestavljajo pacientovo avtonomijo oz. pacientovo pravico do samoodločbe, s katero se pacientu omogoča aktivno sodelovanje v procesu zdravljenja. V zgodovini je bil pacient zgolj objekt, primoran upoštevati zdravnikova navodila, danes pa odnos med zdravnikom in pacientom temelji na partnerstvu. Zdravnik je zavezan spoštovati odločitve in voljo pacienta. V okviru pojasnilne dolžnosti ga mora seznaniti z vsemi pomembnimi dejstvi, da je pacient sposoben oblikovanja razumne odločitve glede zdravljenja. V primeru pacientove nezmožnosti podati veljavno privolitev, protipravnost medicinskega posega izključi nadomestna privolitev, dana s strani tretjih oseb, ki jih zakon zato predvideva. Zdravnik je vedno zavezan ravnati v dobrobit pacienta. Medicinski poseg je dolžan izvesti tudi kadar se zaveda, da je veljavno pacientovo ali nadomestno privolitev nemogoče pridobiti, vendar utemeljeno domneva, da bi se pacient s posegom strinjal. V drugih državah poznajo inkriminacijo samovoljnega zdravljenja, ki jo del sodobne teorije medicinskega kazenskega prava hvali kot najprimernejšo. Na prvi pogled se res zdi primerno sredstvo za varovanje pacientove avtonomije, vendar je treba poudariti, da ne more nadomestiti trenutno sprejetega koncepta varovanja samoodločbe, lahko ga le dopolni.
Keywords: Pacient, pacientova privolitev, pacientova pravica do privolitve, pacientova avtonomija, zdravniški poseg, pojasnilna dolžnost, nadomestna privolitev, samovoljno zdravljenje.
Published in DKUM: 23.11.2018; Views: 1579; Downloads: 138
Full text (540,89 KB) |
6. Pravica zdravnika do terapevtskega privilegijaBreda Kolarič, 2018, undergraduate thesis Abstract: Osebnostne pravice pripadajo človeku, vsakemu v enaki meri. Njihov namen je, da posameznika varujejo pred drugimi, četudi tem drugim ni povsem enak. Pravice, ki jih zagotavlja Zakon o pacientovih pravicah se nedvomno uvrščajo med osebnostne pravice. Zakon o pacientovih pravicah je odnos med zdravnikom in pacientom postavil na enakopravne temelje, dejansko je uzakonil partnerski odnos med njima.
Pojasnilna dolžnost torej izhaja iz zakona in omogoča pacientu, da sodeluje v postopku svojega zdravljenja, da samostojno oblikuje svojo voljo in s tem svobodno in samostojno odloča o svojem zdravljenju. Zdravnik ima pravno in etično obveznost, da pacientu posreduje resnične in prave podatke o njegovem stanju, saj so le ti lahko podlaga za odločitev pacienta.
Zakon o pacientovih pravicah pa je uzakonil tudi pravico zdravnika, da določena dejstva zamolči, kadar »zdravnik glede na okoliščine oceni, da bi mu takšno obvestilo povzročilo resno zdravstveno škodo, razen kadar pacient, ki je sposoben odločanja v svojo najboljšo zdravstveno korist, izrecno zahteva, da je o svojem zdravstvenem stanju popolnoma obveščen.” Govorimo o zdravnikovi pravici do terapevtskega privilegija oziroma obzirnem molku zdravnika.
Vendar s tem, ko zdravnik pacientu odtegne določene podatke oziroma ga ne seznani o stanju bolezni, načinih in pričakovanih posledicah zdravljenja ali tudi o posledicah opustitve zdravljenja, pričakovanih posledicah posegov ali zdravil, mu odvzame možnost, da oblikuje svojo voljo in s tem, da se svobodno in samostojno odloča o svojem zdravljenju. S tem pa tudi posega v pacientovo zasebnost in njegovo človeško dostojanstvo, ne nazadnje pa je pravica do samoodločanja tudi ustavno zagotovljena pravica. Zdravnika s pravico do terapevtskega privilegija vrača v paternalistični odnos do pacienta, ko je bil le-ta samo object v postopku zdravljenja. Posega tudi v zaupen odnos med zdravnikom in pacientom, v odnos medsebojnega spoštovanja. Dejansko gre za situacijo, ki bi jo lahko opisali z besedami »ne laži, vendar tudi ne povej vse resnice«. To načenja zaupanje v zdravnika.
Ne glede na to, da je razlog zdravnika dobronameren, pa lahko molk ali omejena razlaga pri pacientu povzroči več nelagodja in strahu, kot če bi poznal resnico. Odnos med zdravnikom in pacientom je odnos, ki mora temeljiti na zaupanju, ta pa lahko temelji samo na odkriti komunikaciji. Osnova za zaupanje ne morejo biti polresnice in zavajanje. Ustrezno poučen pacient ima boljšo možnost komunikacije s svojimi bližnjimi, v delovnem okolju in tudi več zaupanja v zdravnika in medicino na sploh.
Pravica do uveljavitve terapevtskega privilegija je upravičena v primeru vnaprej izražene volje pacienta, da ne želi biti seznanjen s svojim zdravstvenim stanjem in v primeru pacientov z duševnimi motnjami. V vseh drugih primerih pa pravica do terapevtskega privilegija ne more biti ekskulpacijski razlog za neopravljeno ali slabo opravljeno pojasnilno dolžnost zdravnika.
Keywords: osebnostne pravice, terapevtski privilegij, pojasnilna dolžnost, resnica, pravičnost
Published in DKUM: 21.09.2018; Views: 1549; Downloads: 160
Full text (243,84 KB) |
7. Pravica do poroda na domu - pro in kontraMarjeta Braniselj, 2018, master's thesis Abstract: Pravica do svobodne odločitve glede okoliščin poroda je pravica vsake ženske in izhaja iz pravice do zasebnosti in družinskega življenja, ki jo določa 8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah. Na strani države pa je, da poskrbi za varnost in udobnost poroda. Pravica do poroda na domu odločitev vsake države posebej in v kolikor za to v državi obstaja možnost za porod na domu, mora biti področje tudi zakonsko jasno urejeno.
Keywords: pravica do izbire načina in kraja poroda, babiška dejavnost, pravice še nerojenega otroka, pojasnilna dolžnost, samostojna zdravstvena dejavnost, Evropsko sodišče za človekove pravice.
Published in DKUM: 03.07.2018; Views: 1324; Downloads: 284
Full text (1,46 MB) |
8. POJASNILNA DOLŽNOST ZDRAVNIKA ANESTEZIOLOGAMatej Koželj, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga govori o medicinsko-pravnih pogledih na pojasnilno dolžnost zdravnika anesteziologa in analizira dejavnike, ki vplivajo na njo. Analiza je opravljena glede na slovensko zakonodajo, v kateri je izpostavljen Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP) in prakso opisane doktrine v skladu z anesteziološkimi standardi. Vključuje določene globalne poglede in možne rešitve za izboljšanje dejanske realizacije v praksi. Predstavljeni so etični, pravni in strokovni vidiki pojasnilne dolžnosti in nanjo vezane zavestne privolitve ali odklonitve zdravljenja. Ob enem predstavlja konstruktivno kritiko na zdravstveni sistem in samo politiko ter služi splošnemu ozaveščanju. Predstavlja specializirano obliko pravice do samoodločanja, ki je odraz človekove avtonomnosti. V diplomskem delu so predstavljeni, zapleti, posebni primeri in stik s sodno prakso povezano z odgovornostjo poklica zdravnika anesteziologa. Izpostavlja se aktualen problem nedoločenosti časovnega okvira pojasnilne dolžnosti povezane s kadrovsko in prostorsko stisko v bolnišnicah. K diplomski nalogi so priloženi privolitveni obrazci, ki se predložijo pacientu za veljavno privolitev v postopek zdravljenja z anestezijo.
Keywords: pojasnilna dolžnost, anesteziologija, Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP), avtonomnost pacienta, medicinska etika, zavestna privolitev, zavrnitev zdravljenja, privolitveni obrazec
Published in DKUM: 21.09.2016; Views: 1928; Downloads: 250
Full text (2,29 MB) |
9. PRAVICA ALI DOLŽNOST STARŠEV, DA ODLOČAJO O CEPLJENJU SVOJIH OTROKKatja Lukšič, 2016, master's thesis Abstract: Cepljenje je poleg preskrbe s pitno vodo in hrano ter poleg sanitacije okolja v boju proti nalezljivim boleznim za človeštvo prispevalo največ. Zahvaljujoč cepljenju sedaj mnogih nalezljivih bolezni, zaradi katerih so otroci in odrasli težko zbolevali, postali invalidi in umirali, danes ne srečamo več. Cilj cepljenja je prav gotovo to, da s cepljenjem ciljne skupine vzpostavimo kolektivno odpornost za bolezni v populaciji in s tem preprečimo širjenje povzročiteljev ali pa bolezen povsem odpravimo.
Da pa ne pride ponovno do izbruha nalezljivih bolezni, je potrebna ohranitev precepljenosti prebivalstva, to pomeni, da moramo zadržati cepljenost prebivalstva na 95 ali več %. Nekatere države imajo obvezno cepljenje, v nekaterih državah pa je cepljenje neobvezno. V Sloveniji je cepljenje obvezno proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu infuence b, otroški paralizi, ošpicam, mumpsu, rdečkam ter hepatitisu B. Zaradi obveznega cepljenja vlada v RS precepljenost, a stanje se lahko poslabša, saj obstaja vse več staršev, ki nasprotujejo obveznemu cepljenju svojih otrok.
Obvezno cepljenje je eno od področij, kjer se prepletata pravo in medicina, pri tem pa se pojavljata dve vprašanji, ki sta temeljnega pomena, in sicer se na eni strani zastavlja vprašanje privolitve bolnika kot temeljne vsebine zdravstvenega posega, na drugi strani pa okviri za morebitne izključitve. S pravnega stališča se tu pojavlja tudi vprašanje nadomestne privolitve, ker je obvezno cepljenje za določene bolezni predvideno predvsem v predšolski starosti, ko so po definiciji otroci nesposobni za privolitev v poseg, zato je potrebna privolitev otrokovih staršev oziroma njegovih zakonitih zastopnikov. Obvezno cepljenje je torej dolžnost staršev, ki jo zapoveduje 22. člen ZNB, zato so starši dolžni ravnati v skladu s to zakonsko predpisano normo. Pravica do zdravja ljudi je torej v povezavi z obveznostjo staršev, da zagotovijo cepljenje svojih otrok.
Keywords: cepljenje, nalezljive bolezni, inšpektorat, otroci, precepljenost, pojasnilna dolžnost
Published in DKUM: 21.07.2016; Views: 2591; Downloads: 473
Full text (1,21 MB) |
10. INFORMIRANOST PACIENTOV OB NAPOTITVI NA ENDOSKOPSKI POSEGAnja Trbežnik, 2015, master's thesis Abstract: Pacienti običajno le stežka zatajijo svoje negativne občutke pred preiskavo, kot je endoskopska preiskava zgornjih prebavil. Velika večina se takšne preiskave boji, ker ne vedo, kaj lahko pričakujejo. Ne poznajo poteka, morebiti tudi zaradi napačno posredovanih informacij s strani ljudi, ki so takšno preiskavo (verjetno) že opravili. Za vse člane zdravstveno-negovalnega tima je pomembno izobraževanje na področju komuniciranja in podajanja informacij pacientu. Pisno soglasje pacienta za izvedbo medicinskega posega ali preiskave (Zakon o pacientovih pravicah) igra v današnjem času pomembno vlogo.
Metodologija raziskovanja V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo zbiranja podatkov z uporabo delno strukturiranega vprašalnika. V raziskovalni vzorec smo vključili 50 pacientov, ki so bili napoteni na pregled zgornjih prebavil (gastroskopijo). Raziskava je poteka v Splošni bolnišnici Celje.
Rezultati Raziskava je pokazala, da je večino anketirancev na preiskavo poslal osebni zdravnik, največji delež je gastroskopijo opravljal prvič. Anketiranci so bili seznanjeni, da bodo na endoskopsko preiskavo pripravljeni izključno z vodenimi dihalnimi vajami. Največ informacij o endoskopski preiskavi so dobili od zdravnika, dodatne informacije so dobili še ustno v pogovoru z zdravnikom ali medicinsko sestro. Anketiranci- vsi 2/3 so mnenja, da je bil strah pred preiskavo utemeljen in večina anketirancev je mnenja, da je imela medicinska sestra za njih dovolj časa.
Sklep Pri informiranosti pacientov ob napotitvi na endoskopski poseg, ugotavljamo, da so pacienti dobro seznanjeni s postopkom priprave na endoskopsko preiskavo, ki vključuje zgolj vodeno dihalno tehniko. S prijaznostjo medicinskih sester so anketiranci v večini zelo zadovoljni, mnenja so, da imajo medicinske sestre večinoma dovolj časa za individualno delo s pacienti. Pri premagovanju strahu pred preiskavo pacientom najbolj pomaga ravno pozitiven odnos medicinske sestre.
Keywords: Ključne besede: informiranost, endoskopija – gastroskopija, etični pristop medicinske sestre, pojasnilna dolžnost.
Published in DKUM: 12.06.2015; Views: 2228; Downloads: 389
Full text (1,26 MB) |
