Search the digital library catalog

Abstract: Detektiv pomaga stranki, da hitreje in lažje pride do informacij/podatkov, ki jih potrebuje. Večkrat stranke tudi ne morejo ali ne znajo rešiti določenega problema ali ugotoviti dejanskega stanja. Pri ugotavljanju dejanskega stanja na osnovi dokazov, so detektivom v veliko pomoč upravičenja, ki jih lahko pri svojem delu uporabljajo v skladu z Zakonom o detektivski dejavnosti (2011). Dokazi (strokovno detektivsko poročilo, fotografije, posnetki in ostali dokazi), ki jih zberejo detektivi, potem obveljajo na sodiščih, kjer lahko detektivi tudi pričajo. Zelo pomembno je, da detektivi pri svojem delu upoštevajo načelo zakonitosti, kajti opravljanje detektivske dejavnosti lahko pomeni tudi poseg v človekovo zasebnost oziroma njegove pravice in svoboščine. Na podlagi analize virov, sodne prakse in intervjujev je bilo ugotovljeno, da gre pri detektivski dejavnosti pravzaprav za poizvedovalno dejavnost. Kajti pojem poizvedovalna dejavnost se navezuje na preiskovanje, iskanje, sledenje, ugotavljanje, povpraševanje, odkrivanje in zaznavanje. Največkrat pa se omenja kot delo zasebnih preiskovalcev in detektivov. Zaradi tega se ne sme dovoliti, da osebe registrirajo poizvedovalno dejavnost brez predhodnega izpolnjevanja pogojev po Zakonu o detektivski dejavnosti (2011). To pa zaradi tega, ker je detektivska dejavnost regulirana dejavnost, kar pomeni, da je potrebno pred registracijo izpolnjevati določene pogoje. Tako je nesprejemljivo, da nekdo brez pogojev registrira poizvedovalno dejavnost in opravlja detektivske storitve. Zakon o varstvu osebnih podatkov (2007) dopušča, da osebne podatke preko kontrol bolniških odsotnosti lahko zbirajo tudi nedetektivi, če imajo registrirano poizvedovalno dejavnost, kar je v nasprotju z vsem prej naštetim. Glede tega je bilo izdanih več nasprotnih mnenj, leta 2007 so to lahko opravljali le detektivi, v mnenju informacijskega pooblaščenca leta 2013 pa kar naenkrat vsi, ki imajo registrirano poizvedovalno dejavnost. Ker pa pod poizvedovalno dejavnost spada detektivska dejavnost in pa tudi kontrola bolniških dopustov, lahko zaključimo, da lahko kontrolo bolniške odsotnosti opravljajo le osebe, ki izpolnjujejo pogoje po Zakonu o detektivski dejavnosti (2011). S pridobivanjem osebnih podatkov se namreč ne bi smel ukvarjati vsak, ki se samo registrira. Nenazadnje je pomembno tudi varovanje osebnih podatkov, kar z nižanjem standardov vsekakor ni mogoče oziroma ne more biti zagotovljeno. Zato morajo pristojni organi predvsem v zvezi z registracijo nekaj spremeniti oz. preprečiti tovrstne registracije.
Keywords: detektivska dejavnost, detektivi, pooblastila, naloge, poizvedovanje, nadzor, vročanje, raziskave, magistrska dela
Published in DKUM: 18.08.2015; Views: 2181; Downloads: 347
Full text (815,75 KB)

Abstract: Obveščevalna dejavnost na ekonomskem področju je v zadnjih dveh desetletjih postala temelj stabilnosti držav na eni in konkurenčnega napredka gospodarskih družb na drugi strani. Večina obveščevalnih aktivnosti na področju ekonomije in gospodarstva obsega legalne pristope pridobivanja in vrednotenja podatkov. Izjema je vohunjenje, ki je v gospodarstvu še vedno prisotno. Visoka stopnja tveganja in možnosti pravnih sankcij odtehta želja po hitrem doseganju gospodarske rasti in približevanju najbolj uspešnim konkurentom na trgu. V procesu globalizacije in bliskovitega razvoja novih tehnologij je postala skrb za varovanje poslovnih skrivnosti in tržnih prednosti težji zalogaj, kot kadarkoli prej. Obenem so se gospodarske družbe znašle v položaju, ko morajo svojo eksistenco graditi na stalnem razvoju in držanja koraka pred konkurenco. Spremljanje dejavnosti konkurenčnih družb, analiziranje njihovih razvojnih kapacitet, proizvodnih procesov in končnih produktov je ena ključnih nalog vsakega razvojno naravnanega podjetja. Potrebe po izvajanju temeljitih poizvedb o poslovanju konkurenčnih družb, preteklosti zaposlenih in njihovi lojalnosti, preverjanj skrbnosti poslovanja podjetij v primerih prevzemov in nakupov, tržnih študij in svetovalnih storitev so v tujini sprožile hiter razvoj zasebne obveščevalne dejavnosti. Na potrebe trga so odgovorile zasebne poizvedovalno-svetovalne agencije, ki so se v zadnjih dvajsetih letih pojavile predvsem v ZDA in Zahodni Evropi. V Sloveniji se sistemsko obravnavanje obveščevalne dejavnosti na ekonomskem področju še ni povsem prijelo, a majhnosti navkljub vprašanj gospodarske varnosti na račun obveščevalnega delovanja tujih akterjev ne gre zanemarjati. Razvita in izvozno naravnana domača podjetja se tega dobro zavedajo in tudi zaradi tega uspešno poslujejo. Razmere na trgu zahtevajo dodaten razvoj in vlaganja v celovitost varnostnih sistemov v podjetjih in spremljanje konkurence. Pri tem pa so v vseh vidikih obveščevalne dejavnosti na ekonomskem področju v Sloveniji še velike rezerve.
Keywords: gospodarstvo, obveščevalna dejavnost, ekonomska obveščevalna dejavnost, tajni podatki, poslovna skrivnost, gospodarsko vohunstvo, konkurenčno poizvedovanje, magistrska dela
Published in DKUM: 04.09.2013; Views: 2391; Downloads: 402
Full text (629,53 KB)