1. Vloga poimenovanja čustev in čustvene diferenciacije pri regulaciji negativnega afekta : magistrsko deloAdelisa Huskić, 2024, master's thesis Abstract: Strategije čustvene regulacije običajno lahko razdelimo na bolj ali manj učinkovite, česar
pa za strategijo poimenovanja čustev na podlagi nasprotujočih si ugotovitev o njenih
učinkih ne moremo storiti. Nekatere študije so tako dokazale, da poimenovanje čustev
prispeva k čustveni regulaciji, kar so Nook in sodelavci (2021)zavrnili z rezultati, ki kažejo,
da poimenovanje čustev ovira čustveno regulacijo. Študijo smo replicirali z namenom
preveriti učinkovitost poimenovanja čustev samega po sebi in v kombinaciji s kognitivnim
prevrednotenjem. Nadalje smo želeli ugotoviti, ali se učinkovitost poimenovanja razlikuje
glede na vir poimenovanja. Neskladnost rezultatov študij kaže na možno vlogo skritih
moderatorjev, zato smo v analizah upoštevali še stopnjo čustvene diferenciacije in
velikost čustvenega besednjaka. Vzorec naše raziskave je zajemal 95 posameznikov, med
katerimi je bila večina študentov psihologije, ki so sodelovali v eksperimentalni nalogi
poimenovanja in regulacije čustev. Rezultati so pokazali, da je poimenovanje čustev
učinkovito pri regulaciji čustev samo po sebi, vendar ne v kombinaciji s kognitivnim
prevrednotenjem. Vir poimenovanja, čustvena diferenciacija in čustveni besednjak se
niso izkazali kot pomembni dejavniki. Naše ugotovitve tako potrjujejo korist
poimenovanja čustev. Za boljše razumevanje dejavnikov, ki določajo učinkovitost
proučevane strategije, in njihove medsebojne povezanosti so potrebne dodatne raziskave
v obliki nadgrajenih replikacij naše raziskave.
Keywords: poimenovanje čustev, kognitivno prevrednotenje, čustvena regulacija, čustvena diferenciacija, čustveni besednjak
Published in DKUM: 06.06.2024; Views: 167; Downloads: 74
 Full text (1,22 MB) |
2. Razvoj artikulacije in besedišča pri otrocih v starostnem obdobju od tretjega do četrtega letaValentina Potočnik, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Razvoj artikulacije in besedišča pri otrocih v starostnem obdobju od tretjega do četrtega leta smo v teoretičnem delu s pomočjo literature najprej opredelili, kaj je govor in podrobneje predstavili govorni razvoj. Opredelili smo najpogostejše dejavnike, ki vplivajo na razvoj govora in rast besedišča pri otrocih, poudarek pa smo namenili glasovnemu zaznavanju in razvijanju posameznih glasov. Predstavili smo opismenjevanje in poslušanje ter opredelili, kakšen pomen imata na govornem področju.
V empirični del smo v sklopu dveh preverjanj vključili 30 otrok. Otroci so v razmaku šestih mesecev poimenovali iste sličice, mi pa smo njihovo poimenovanje in natančno izgovorjavo zapisali. Preverjali smo napredek v besedišču in artikulaciji ter podrobneje analizirali, v kakšni meri se je izgovorjava posameznih glasov izboljšala.
Rezultati so pokazali, da se je pri 2. preverjanju pri vseh otrocih izboljšala artikulacija besed, besedni zaklad pa je postal širši. Več kot polovica otrok je v šestih mesecih naredila velik napredek, le nekateri so napredovali manj.
Keywords: govorni razvoj, razvoj glasov, otroci, besedišče, poimenovanje
Published in DKUM: 03.11.2023; Views: 461; Downloads: 129
Full text (6,29 MB) |
3. Spodbujanje besedišča z igro spomin v prvem starostnem obdobju : zaključno deloSara Abršek, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Spodbujanje besedišča z igro spomin v prvem starostnem obdobju smo s pomočjo literature v teoretičnem delu predstavili razvoj govora, prav tako smo pozornost usmerili v razvoj besedišča ter spodbujanje govora pri otrocih. V zadnjem poglavju pa smo omenili tudi povezavo med govorom in spominom otrok.
V empiričnem delu so pri vsakem otroku posebej predstavljeni in interpretirani rezultati preverjanja. Z raziskavo smo želeli ugotoviti razvoj besedišča otrok preko poimenovanja različnih sličic v igri spomin. Raziskava je temeljila na konkretnem, neslučajnostnem vzorcu desetih otrok, starih med dve in tri leta. Raziskava je potekala s pomočjo sličic, ki so bile del igre spomin. Rezultate otrok smo si sproti zapisovali v tabelo. S pridobljenimi rezultati smo ugotovili, na kakšen način otroci v prvem starostnem obdobju tvorijo in izgovarjajo posamezne besede.
Keywords: besedišče, poimenovanje, razvoj govora, spomin
Published in DKUM: 15.11.2021; Views: 949; Downloads: 117
Full text (1,34 MB) |
4. Napredek zaznavanja določenih ravni fonološkega zavedanja pri pet in šest let starih otrocihValerija Višnar, 2019, undergraduate thesis Abstract: Fonološko zavedanje ima izredni pomen pri poznejšem opismenjevanju otrok. Razvijati se začne že v predšolskem obdobju in se nadaljuje v šoli. Zajema tvorjenje rim, členjenje povedi na besede in členjenje besed na zloge ter glasove. V teoretičnem delu so predstavljene teme govornega razvoja, pismenosti, fonološkega zavedanja, poslušanja in opismenjevanja. Teme teoretičnega dela se med seboj povezujejo in dopolnjujejo. Namen diplomske naloge je bil odkriti raven fonološkega zavedanja pri pet in šest let starih otrocih ter napredek pri fonološkem zavedanju otrok v razmiku treh mesecev. Podatki so zbrani v ček listi, ki se je izpolnila z individualnim preverjanjem otrok. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati štiridesetih otrok, ki izkazujejo, kako otroci poimenujejo predmete, zlogujejo besede in prepoznavajo začetne ter končne glasove v besedah. Polovica otrok, ki je sodelovala v raziskavi, je leta 2019 dopolnila pet let, druga polovica pa je dopolnila šest let starosti. V rezultatih je zaznan napredek pri fonološkem razvoju otrok v obdobju treh mesecev, prav tako je prikazano boljše fonološko zavedanje starejših otrok.
Keywords: govorni razvoj, fonološko zavedanje, poimenovanje, zlogovanje, začetni in končni glasovi
Published in DKUM: 22.11.2019; Views: 1344; Downloads: 240
Full text (3,26 MB) |
5. Razvoj branja v drugem starostnem obdobjuMartina Gjerek, 2019, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu Razvoj branja v drugem starostnem obdobju smo se v prvem delu posvetili pomenu branja v predšolskem obdobju. Predstavili smo, kaj otroka motivira, da bere, kaj pomeni spodbudno in branju primerno okolje doma in v vrtcu, kakšno vlogo ima vzgojitelj in morebitne težave, ki se lahko ob branju in razvoju pojavljajo. Nato smo opredelili predšolsko pismenost, kjer imata veliko vlogo družinska pismenost in koncept tiska, kot pomembne dejavnike za uspešno branje pa smo razložili in spoznali še slušno, glasovno in vidno oziroma grafično zavedanje ter abecedni princip.
Namen empiričnega dela je bil ugotoviti, kakšen je razvoj otrok v pomurskem vrtcu na podlagi prepoznavanja in poimenovanja črk. To dejavnost smo izvedli z dvajsetimi otroki, starimi 4, 5 in 6 let. Glede na pridobljene rezultate prejšnje dejavnosti, smo izbrali posameznike, ki so sodelovali pri drugi dejavnosti, kjer so prebrali enostavne besede. Vse rezultate smo vnesli v tabele in jih interpretirali.
Keywords: Razvoj branja, zaznavne sposobnosti, prepoznavanje črk, poimenovanje črk, branje besed.
Published in DKUM: 10.05.2019; Views: 943; Downloads: 154
Full text (913,66 KB) |
6. Razumevanje navodil in razvoj besednjaka otrok v prvem starostnem obdobjuAnja Krajnc, 2017, undergraduate thesis Abstract: V zaključnem delu z naslovom Razumevanje navodil in razvoj besednjaka otrok v prvem starostnem obdobju je avtorica s pomočjo izbrane literature v teoretičnem delu najprej predstavila jezik, mišljenje in govor. V nadaljevanju je opredelila razvoj govora, potek razvoja govora, metode in načine dela pri delu z otroki, pojasnila, kako in s čim spodbujamo govorni razvoj otrok v vrtcu in poslušanje.
Namen empiričnega dela je raziskati otrokovo razumevanje govora in podanih navodil v časovnem obdobju petih mesecev. Ugotoviti želimo razvoj besednjaka otrok v času med prvim in drugim preverjanjem.
Rezultati, pridobljeni na podlagi izvedbe empiričnega dela, so pokazali, da otrokov govor in besednjak napredujeta. Pri nekaterih otrocih hitreje kot pri drugih. Ob drugem preverjanju so se v večini vsi otroci odzvali navodilu in za razliko od prvega preverjanja še zraven kaj povedali.
Keywords: razvoj govora, besednjak, poimenovanje, razumevanje navodil, tvorjenje besednih zvez.
Published in DKUM: 28.07.2017; Views: 1928; Downloads: 266
Full text (919,20 KB) |
7. TVORJENJE PRVIH POVEDI V 1. STAROSTNEM ODBOBJUAnja Mlinarič, 2016, undergraduate thesis Abstract: V zaključnem delu z naslovom Tvorjenje prvih povedi v 1. starostnem obdobju avtorica najprej s pomočjo izbrane literature predstavlja pomen in vlogo jezika. V nadaljevanju opredeljuje razvoj govora, teorije in faze govornega razvoja in dejavnike, ki vplivajo nanj.
Namen empiričnega dela v drugem delu je bil raziskati in ugotoviti, kako otrokovo prepoznavanje, poimenovanje in tvorjenje povedi napredujejo v nekem določenem časovnem obdobju, in sicer v petih mesecih. Glavni namen je bil ugotoviti napredek razvoja govora in besednega zaklada v prvem starostnem obdobju za vsakega otroka posebej.
Avtorica ugotavlja, da otrokov govorni razvoj in razvoj besednega zaklada v času petih mesecev napredujeta. Pri nekaterih se ta napredek kaže prej, pri drugih pozneje. V drugem preverjanju je namreč večina otrok pravilno poimenovala sličice in tvorila bistveno daljše povedi kot pri prvem preverjanju.
Keywords: govorni razvoj, faze govornega razvoja, besedni zaklad, poimenovanje sličic, tvorjenje povedi
Published in DKUM: 20.12.2016; Views: 2246; Downloads: 412
Full text (1,20 MB) |
8. PREPOZNAVANJE IN POIMENOVANJE SLIČIC TER PRIPOVEDOVANJE OTROK 1. STAROSTNEGA OBDOBJATamara Divjak, 2016, undergraduate thesis Abstract: V zaključnem delu z naslovom Prepoznavanje in poimenovanje sličic ter pripovedovanje otrok 1. starostnega obdobja smo v teoretičnem delu predstavili govorni razvoj, njegove dejavnike, faze govornega razvoja, pripovedovanje, razvoj otrokovega besednega zaklada in oblikovanje prvih stavkov. V skupini smo imeli tudi otroka, čigar materni jezik ni slovenščina, temveč srbo-hrvaščina, zato smo v teoretični del vključili še usvajanje drugega jezika. Namen empiričnega zaključnega dela je bil ugotoviti, kako napreduje otrokovo prepoznavanje, poimenovanje ter tudi pripovedovanje v obdobju petih mesecev. Glavni namen je torej bil ugotoviti napredek razvoja govora v prvem starostnem obdobju. Pri pisanju empiričnega dela je bila uporabljena deskriptivna raziskovalna metoda. Pridobljeni rezultati so pokazali, da otrokov razvoj govora in besednega zaklada v obdobju petih mesecev napreduje. Pri nekaterih hitreje, pri nekaterih počasneje. Po petih mesecih je večina otrok že pravilno slovensko poimenovala sličice, vsi otroci pa so v drugem, zaključnem preverjanju za pripovedovanje ob sličicah uporabili več besed kot na samem začetku. Prav tako so nam rezultati pokazali, da je otrok, čigar materni jezik ni slovenščina, po obdobju petih mesecev, večino sličic že poimenoval v slovenskem jeziku.
Keywords: razvoj govora, besedni zaklad, poimenovanje, pripovedovanje ob sličicah, spodbujanje govora
Published in DKUM: 11.11.2016; Views: 1965; Downloads: 439
Full text (1,23 MB) |
9. Težave pri prevajanju angleške strokovne terminologije v slovenščino na primeru uvodnega poglavja v učbeniku Pragmatics and DiscourseMonika Zanjkovič, 2011, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu Težave pri prevajanju angleške strokovne terminologije v slovenščino na primeru uvodnega poglavja v učbeniku Pragmatics and Discourse so predstavljene in analizirane glavne težave, ki so se pojavljale pri prevajanju strokovne terminologije v omenjenem učbeniku. V analizi so primerjani angleški strokovni termini in raba strokovne terminologije pri slovenskih avtorjih s področja pragmatičnega jezikoslovja in analize diskurza, upoštevana pa je tudi strokovna terminologija pri prevajalcih nekaterih del s teh področij. V zaključku dela je predstavljen slovarček poenotene terminologije, ki je nastal za potrebe prevajanja učbenika Pragmatics and Discourse. Pri analizi težav prevajanja strokovne terminologije so upoštevana tudi nekatera dognanja iz terminološke vede in terminotvorja, kakor tudi spoznanja nekaterih strokovnjakov, ki so se s poenotenjem terminologije v slovenskem jeziku ne nekaterih drugih področjih že spopadali. Ugotovljeno je bilo, da v strokovni terminologiji na teh področjih jezikoslovja v slovenskem jeziku velikokrat prihaja do prevzemanja terminologije in do kalkiranja, ponekod celo do citatne rabe, posebej v primerih, ko terminologija v ciljnem jeziku (slovenskem) še ni ustaljena. Značilno je tudi različno poimenovanje pojmov pri različnih slovenskih avtorjih, nekateri se odločajo za prevzete termine, drugi za izvirna slovenska poimenovanja. Pri izbiri terminov za potrebe prevoda učbenika so imela prednost izvirna slovenska poimenovanja pred prevzetimi termini, v primeru že splošno sprejetega prevzetega termina pa se ni uvajalo izvirno poimenovanje.
Keywords: pragmatika, diskurz, strokovna terminologija, prevajanje, prevzemanje, izvirno poimenovanje
Published in DKUM: 08.09.2011; Views: 3817; Downloads: 304
Full text (593,48 KB) |
