1. Poimenovalna zmožnost tretješolcev z vidika pomenskih razmerij : magistrsko deloMaruša Sorec, 2025, master's thesis Abstract: Poimenovalna (besedoslovna) zmožnost je eden temeljnih ciljev pri pouku slovenščine. Za podrobnejši vpogled v poimenovalno zmožnost in poznavanje pomenskih razmerij smo se odločili, ker med učenci zaznavamo upad v besednem zakladu. Namen magistrskega dela je bil preveriti, kako uspešni so tretješolci pri iskanju sopomenskih, protipomenskih, nadpomenskih in podpomenskih izrazov. Zanimalo nas je, kako uspešni so učenci 3. razreda pri iskanju pomenskih razmerij nasploh in kako pri iskanju posameznih pomenskih razmerij, poleg tega smo želeli ugotoviti, ali se bodo rezultati razlikovali glede na spol, ali bodo naloge z bralnim razumevanjem učencem povzročale več težav in ali se bo pokazala razlika v reševanju primerov s slogovno (ne)zaznamovanimi besedami.
Vzorec šteje 50 tretješolcev iz ene od osnovnih šol v Savinjski regiji, njihova naloga pa je bila, da rešijo delovni list z nalogami, vezanimi na pomenska razmerja. Naloge smo točkovali in prišli do nekaterih pomembnih ugotovitev. V povprečju so bili učenci uspešni v 71 %, težave pa so jim povzročale predvsem slogovno zaznamovane besede. Bralno razumevanje je v negativnem smislu na rezultat učencev vplivalo pri iskanju sopomenk, pri protipomenkah pa je bil uspeh pri nalogi z bralnim razumevanjem boljši. Učenci v povprečju bolje poznajo protipomenke in nadpomenke, več težav pa imajo pri iskanju ustreznih sopomenk in podpomenk.
Keywords: poimenovalna zmožnost, sporazumevalna zmožnost, razmerja med besedami, besedišče
Published in DKUM: 07.01.2026; Views: 0; Downloads: 10
 Full text (2,12 MB) |
2. Poimenovalna zmožnost učencev 3. razreda dvojezične osnovne šole : magistrsko deloMiša Somi, 2025, master's thesis Abstract: V okviru magistrskega dela smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri učenci 3. razreda dvojezične osnovne šole dosegajo cilje s področja poimenovalne zmožnosti, ki so zapisani v učnem načrtu za slovenščino in predvideni za konec prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Dvojezično osnovno šolo obiskujejo tudi učenci, katerih materni jezik ni slovenski. Predmetnik dvojezične slovensko-madžarske osnovne šole jim omogoča, da v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju obiskujejo slovenščino kot drugi jezik. Učni načrt za slovenščino kot drugi jezik se nekoliko razlikuje od učnega načrta za slovenščino kot materni jezik, vendar pa so cilji, ki se dotikajo poimenovalne zmožnosti v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, v obeh učnih načrtih enaki. Ker je po učnem načrtu izhodišče obravnave besedilo in učenci že v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju spoznavajo tudi umetnostna besedila, med njimi ljudske pravljice oz. pripovedke, smo se odločili, da bomo poimenovalno zmožnost otrok preverjali na osnovi slovenske ljudske pravljice Pšenica - najlepši cvet, objavljene v knjigi Slovenske pripojedke (Stanonik 2022). V raziskavi je sodelovalo 45 učencev 3. razreda ene izmed pomurskih dvojezičnih osnovnih šol. Rezultati so pokazali, da je poimenovalna zmožnost učencev šibka, saj imajo težave pri poimenovanju posameznih predmetov s knjižnimi izrazi, večkrat uporabijo narečne in madžarske besede, hkrati pa se v zapisih knjižnih poimenovanj kažejo tudi težave na slovnični in pravopisni ravni. Učenci imajo težave tudi pri navajanju knjižnih besed z nasprotnim, enakim, ožjim ali širšim pomenom. Šibka je tudi njihova besedotvorna zmožnost, kar se odraža pri izpeljavi svojilnih pridevnikov iz samostalnikov, izpeljavi samostalniških izpeljank iz glagolov in tvorbi manjšalnic ter pri iskanju besed iz iste besedne družine.
Keywords: sporazumevalna zmožnost, poimenovalna zmožnost, besedišče, slovenščina kot drugi jezik, dvojezična osnovna šola
Published in DKUM: 19.08.2025; Views: 0; Downloads: 32
Full text (1,78 MB) |
3. Spodbujanje govornega razvoja učencev priseljencev na področju slovenskega jezika : magistrsko deloNika Ograjenšek, 2022, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo preučili razvoj slovenskega besedišča in skladenjske zmožnosti pri učencih priseljencih. V teoretičnem delu smo natančneje opredelili dve od komunikacijskih zmožnosti – poslušanje in govor. Pri govoru smo se osredotočili na govorni razvoj in vpliv dejavnikov na govorni razvoj. Dotaknili smo se tudi besedoslovja, saj je tesno povezan s skladenjsko zmožnostjo. Opredelili smo dvojezičnost in preučili načine, s katerimi vključujemo učence priseljence v slovenske osnovne šole, in metode, s katerimi spodbujamo govorni razvoj na področju slovenskega jezika pri učencih priseljencih. V empiričnem delu smo preko praktičnega dela in študije primera izvedli raziskavo, v katero je bilo vključenih 13 učenec priseljencev, ki so obiskovali prvi razred na eni od osnovnih šol v Mariboru. Izvedli smo preizkusa, s katerima smo preverili začetno stanje na področju poimenovalne in skladenjske zmožnosti ter končno stanje, preko katerega smo ugotavljali napredek govornega razvoja učencev priseljencev na področju slovenskega jezika. Med obema preizkusoma smo izvedli praktični del raziskave, osem individualnih srečanj, katerih glavni cilj je bil razvijanje poimenovalne in skladenjske zmožnosti. Preko pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da so učenci priseljenci napredovali v govorni zmožnosti na področju slovenskega jezika.
Keywords: govorni razvoj, razvoj besedišča, poimenovalna zmožnost, skladenjska zmožnost, učenci priseljenci
Published in DKUM: 21.10.2022; Views: 597; Downloads: 112
Full text (3,81 MB) |
