SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
KORPORACIJSKO-PRAVNI VIDIKI NOVIH OBLIK POVEČANJA OSNOVNEGA KAPITALA BANK Z NAMENOM ZAGOTAVLJANJA KAPITALSKE USTREZNOSTI
Peter Merc, 2012, master's thesis

Abstract: Sprememba zakonodaje na področju bančne regulative kot posledica zadnje finančne krize je bila pričakovan in nujen korak. Nov regulatorni okvir, ki ureja kapitalske standarde, je bil na ravni Evropske unije že sprejet, v nacionalne zakonodaje pa se implementira postopoma. Prav ta postopna implementacija novih pravil pa lahko ustvari kolizijo med pravnimi normami. V magistrski nalogi je opisan primer take kolizije, in sicer gre za kolizijo med določbami Zakona o gospodarskih družbah, ki ureja instituta odobrenega in pogojnega kapitala, ter določbami novele Zakona o bančništvu in Sklepa Banke Slovenije o izračunu kapitala bank in hranilnic, ki urejajo hibridne instrumente in možnost njihove konverzije v lastniški kapital. Omenjena kolizija pravnih aktov pa ni relevantna le v kontekstu konverzije hibridnih instrumentov temeljnega kapitala, pač pa tudi v kontekstu ukrepa znižanja terjatev nezavarovanih upnikov (»bail-in debt«) in t.i. potencialnega kapitala (»contingent convertible capital«) – dveh v tem trenutku še konceptualnih predlogov ukrepov načina pokrivanja izgub bank, nastalih tako v okviru njihovega rednega poslovanja (t.i. princip »going concern«) kot tudi v času njihovega nadzorovanega prenehanja (t.i. princip »gone concern«).
Keywords: hibridni instrumenti, pogojni kapital, odobreni kapital, konverzija, ukrep znižanja terjatev nezavarovanih upnikov, potencialni kapital
Published: 29.05.2012; Views: 1730; Downloads: 362
.pdf Full text (1,59 MB)

2.
Zamenljive obveznice in obveznice z delniško nakupno opcijo ter pogojno povečanje osnovnega kapitala
Janez Vončina, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Zamenljive obveznice in obveznice z delniško nakupno opcijo so obveznice, ki predstavljajo instrumente t.i. mezaninskega kapitala, kajti združujejo tako elemente lastniškega kot dolžniškega kapitala. Čeprav se te obveznice načeloma uvrščajo med instrumente dolžniškega financiranja delniške družbe, jih obeležuje pomembna dodatna kvaliteta: njihovi imetniki lahko pod določenimi pogoji pridobijo delnice družbe. Upravičenju do pridobitve delnic, ki je inkorporirano v zamenljive obveznice oziroma v obveznice z delniško nakupno opcijo, je imanentno tveganje razvodenitve kapitalske udeležbe obstoječih delničarjev, zato je treba njihove interese primerno zavarovati. Slovenski pravni red po zgledu na primerjalne korporacijske ureditve varstvo vzpostavlja na dveh nivojih. Zaostruje pogoje za izdajo teh obveznic, saj sme poslovodstvo emisijo izvršiti le, če s tem soglaša skupščina delničarjev, ter delničarjem zagotavlja prednostno pravico do nakupa obveznic ob njihovi izdaji. Soglasje k izdaji obveznic skupščina poda bodisi z obvezujočim bodisi s pooblastitvenim sklepom. Proceduralne zahteve so v obeh primerih enake. Prednostna pravica delničarjev do nakupa obveznic se lahko tudi izključi, če so za to izpolnjene zahtevane formalne in materialne predpostavke. Pri izvedbi emisije na podlagi pooblastitvenega sklepa sme skupščina za izključitev prednostne pravice pooblastiti poslovodstvo, kar je nujno za ohranitev potrebne fleksibilnosti pri pridobivanju hibridnega kapitala. Varovanje delničarjev s prednostno pravico se zagotavlja ne le v postopku izdaje obveznic, temveč tudi v primeru njihove odsvojitve s strani družbe - izdajateljice, ki je obveznice poprej derivativno pridobila. Upravičenje imetnikov obveznic, da pridobijo delnice družbe, za slednjo pomeni obveznost, da delnice efektivno zagotovi. Najprimernejši mehanizem za ta namen je pogojno povečanje osnovnega kapitala, to pa zaradi tega, ker funkcionalno uravnoteži interese vseh deležnikov - družbe, imetnikov obveznic in obstoječih delničarjev. Temeljna predpostavka za izdajo delnic iz naslova pogojnega povečanja osnovnega kapitala je vpis sklepa skupščine (o takšnem povečanju osnovnega kapitala) v sodni register. Če je sklep skupščine neveljaven, je neveljaven tudi vpis izdaje delnic, zato je treba s tožbo v pravdnem postopku - če naj bo ta sposobna za meritorno obravnavo - uveljavljati dva zahtevka - ničnostni oziroma izpodbojni zahtevek zoper sklep skupščine in zahtevek na ugotovitev ničnosti vpisa izdaje delnic. Ob emisiji delnic je poslovodstvo vezano na dve omejitvi: - izdati jih je mogoče le za namen, ki je opredeljen v sklepu skupščine o pogojnem povečanju osnovnega kapitala; - izdaja je dopustna šele po plačilu celotnega emisijskega zneska. Ključna razlika med njima se pokaže v primeru njihovih kršitev. Če namreč poslovodstvo delnice izda za drugačen namen, kot ga je določila skupščina, so delnice nične, medtem ko so delnice, izdane pred njihovim polnim plačilom, veljavne.
Keywords: zamenljive obveznice, obveznice z delniško nakupno opcijo, pogojno povečanje osnovnega kapitala, osnovni kapital, pogojni kapital, doktorske disertacije, convertible bonds, bonds with stock purchase warrant, conditional increase of share capital, share capital, conditional capital, dissertation theses
Published: 05.03.2018; Views: 820; Downloads: 146
.pdf Full text (1,95 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica