| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
SKUPNI REFERENČNI OKVIR EVROPSKEGA POGODBENEGA PRAVA
Petra Košmrlj, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Leta 1989 je Evropski parlament na Komisijo naslovil resolucijo, v kateri ugotavlja potrebo po boljšem, bolj koherentnem pogodbenim pravom za potrebe učinkovitega delovanja notranjega trga ES. Osem direktiv, ki sedaj predstavljajo »acquis communautaire« pogodbenega prava, so precej nekonsistentne. Komisija se je z Evropski parlamentom strinjala in začela pripravljati obširen projekt imenovan Skupni referenčni okvir ter pozivala vse zainteresirane raziskovalne skupine naj oddajo svoje prijave. Prijavilo se je kar nekaj skupin in v letu 2004 so pričele s svojim delom. Nekaj skupin je že pred tem sodelovalo v projektih, ki so imele za cilj ali poiskati razlike v različnih pogodbenopravnih ureditvah ali pa izdelati nova pravila in splošna načela. Naloga, ki jim jo je naložila Komisija, je bila poiskati najboljše rešitve, ki jih ponuja pogodbeno pravo ES kot tiste, ki jih ponujajo pogodbena pravila držav članic. Pri tem naj bi bil poudarek na potrošniškem pravu. V letu 2008 je bil prvič izdan akademski osnutek CFR. Vsebinsko je obseg mnogo širši kot ga je predlagala Komisija v svojih sporočilih. Ne prinaša le pravil pogodbena prava, ampak tudi nepogodbene obveznosti, lastniško pravo ter pravno ureditev trustov. Avtroji so sicer upoštevali predlog Komisije in oblikovali tudi specifično urejena pravila za potrebe potrošnikov. Vendar pa vse ni tako enostavno kot se morda sprva sliši. Ena glavnih pomanjkljivosti je primerna pravna podlaga za sprejem CFR. ES (oz. v prihodnosti EU) v Pogodbi o Evropski skupnosti ( oz. PDEU) za sprejem zakonodaje s področja zasebnega prava. Druga težava je uporaba CFR. Če je pravi namen Komisije poenotiti pogodbeno pravo, se zdi edina prava rešitev sprejem uredbe, ampak tega Komisija nima namena narediti. Vloga, ki jo ima Komisija v mislih, je t. i. opcijski instrument, ki pomeni, da bi stranki lahko CFR izbrali za merodajno pravo, ki bi urejalo njuno razmerje, če bi to hoteli. Druga vloga, ki jo ima v mislih Komisija, je pripomoček — »toolbox« za zakonodajalce. CFR bi tako lahko bil v pomoč tako nacionalnim kot zakonodajalcem Es ter sodiščem pri interpretaciji pravil pogodbenega prava. Prihodnost CFR je popolnoma v rokah Komisije. Prvi korak, ki bi ga morala narediti, pa je prevesti DCFR v vse uradne jezike EU, saj bi tako javnost imela boljšo predstavo, kaj pričakovati od končnega, političnega CFR.
Keywords: Ključne besede: pogodbeno pravo ES, potrošniško pravo, Skupni referenčni okvir, akademski osnutek skupnega referenčnega okvirja, pravna podlaga, opcijski instrument, pripomoček za zakonodajalce
Published: 15.12.2009; Views: 2183; Downloads: 240
.pdf Full text (355,58 KB)

2.
HARMONIZACIJA EVROPSKEGA POGODBENEGA PRAVA
Adrijan Žužić, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Težnja po harmonizaciji prava, ki predstavlja vse tesnejše približevanje nekoč ločenih pravnih sistemov evropskih držav, postaja ena bistvenih značilnosti razvoja sodobnega zasebnega prava v Evropi. V okviru EU lahko spremljamo intenzivno zakonodajno aktivnost kot načrtno harmonizacijo pogodbenega prava že več kot dve desetletji. Le ta poteka na dveh ravneh: v okviru in pod okriljem institucij EU ter zunanjega akademskega združenja. Temeljno se je s procesom usklajevanja uredilo vprašanje varstva potrošnikov, zanemariti pa ne moremo tudi aktivnosti na področju splošnega pogodbenega prava, kjer je bilo sprejetih niz smernic iz področja elektronskega poslovanja, zavarovalnega prava, trgovskega zastopanja, bankarskega poslovanja itd. Celoten proces harmonizacije se na ravni EU v zadnjem času vse bolj giblje v smeri vključitve materije pogodbenega prava v en edinstven akt — Evropski civilni zakonik. Diplomska naloga obravnava kompleksno problematiko harmonizacije pogodbenega prava v okviru Evropske unije ter poskuša predstaviti različne vidike tega obsežnega projekta, ki v pravni stroki vzbuja mešane občutke. Prav tako se bo diplomska naloga navezovala na delo in študije akademskih združenj, ki predstavljajo pomemben doprinos k harmonizaciji ne le pogodbenega, ampak tudi civilnega prava v celoti. Še posebej se v delu poudarja pomen in vloga t.i. Landove komisije, ki je ustvarila enega od najpomembnejših unifikatorskih aktov na področju poenotenja pogodbenega prava evropskih držav — Načela evropskega pogodbenega prava. Dalje se v delu analizira tudi pravna narava in vsebina projekta Skupnega referenčnega okvirja za pogodbeno pravo ter Osnutka skupnega referenčnega okvirja, ki ga je kot svojevrstnega naslednika »Landovih načel«, maja 2008 izdala Study group on a European Civil Code, pod vodstvom Christiana von Bara.
Keywords: harmonizacija, evropeizacija, evropsko pogodbeno pravo, Načela evropskega pogodbenega prava, Skupni referenčni okvir za pogodbeno pravo, Osnutek skupnega referenčnega okvirja za pogodbeno pravo
Published: 17.01.2011; Views: 2720; Downloads: 342
.pdf Full text (441,50 KB)

3.
(NE)ENAKOVREDNOST POGODBENIH DAJATEV
Jaka Cepec, 2010, master's thesis

Abstract: Avtor v magistrskem delu s pomočjo zgodovinske, primerjalne in ekonomske analize kritično obravnava eno izmed temeljnih načel slovenskega obligacijskega prava, načelo enake vrednosti dajatev. S pomočjo zgodovinske analize avtor ugotavlja, da je vprašanje enakovrednosti dajatev že zelo staro pravno vprašanje, ki se je skozi pravno zgodovino obravnavalo zelo različno in do danes ostaja sporno, kdaj oziroma v katerih primerih naj pravo varuje enakovrednost pogodbenih dajatev in s tem poseže v avtonomijo pogodbenega dogovora. Na podlagi razmeroma obsežne primerjalnopravne analize avtor ugotavlja, da moderni pravni redi v veliki večini nasprotujejo pravnim institutom, ki »kaznujejo« neenakost pogodbenih dajatev kot »zlo« samo po sebi (kot npr. klasični laesio enormis), da pa po drugi strani nudijo pogodbeni stranki določeno varstvo, saj je neenakost pogodbenih dajatev indic za neko drugo »zlo«. Analiza je razkrila pomembno dejstvo, da je primerjalna sodna praksa, ne glede na siceršnje pozitivnopravne rešitve, izjemno podobna oziroma praktično enaka. Avtor v zaključku primerjalnopravne analize ugotavlja, da je načelo enakovrednosti pogodbenih dajatev, kot eno izmed temeljnih načel slovenskega obligacijskega prava, primerjalna redkost, ki je v skladu z opravljeno interdisciplinarno analizo nepotrebno. S pomočjo ekonomske analize avtor ugotavlja, da klasični pravni instituiu, ki varujejo enakost pogodbenih dajatev v nasprotju z dognanji ekonomske znanosti še vedno temeljijo na predpostavki, da ima v sporu objektivna vrednost pogodbenih dajatev prednost pred subjektivno vrednostjo dajatev, kot sta jih stranki, glede na svoje preference, določili pri sklenitvi pogodbe. V nadaljevanju avtor zato ekonomsko analizo usmeri predvsem v vprašanje pravnih sredstev, ki varujejo neenakost kot posledico nekega drugega »zla« in ugotavlja, da je temeljni razlog za neenakost asimetrija informacij. Pravo bi moralo problem asimetrije informacij reševati s pomočjo pravila, da mora informacije proizvesti in posredovati tista pogodbena stranka, ki lahko to naredi z nižjimi stroški, pri tem pa mora biti uveljavljena izjema od dolžnosti razkritja informacij, ki naj velja za načrtno pridobljene produktivne informacije. Avtor v zaključku, v skladu s predstavljenimi rezultati analize zastavljenega problema, predlaga, da bi bilo smiselno razmisliti o tem, da bi institute slovenskega prava, ki varujejo enakovrednost pogodbenih dajatev, nadomestili s kombinacijo pravil o razkritju predpogodbenih informacij in z doslednim sankcioniranjem pogodb, sklenjenih pod prisilo.
Keywords: ekonomska analiza prava, pogodbeno pravo, enakost dajatev, enakovrednost dajatev, primerjalno pravo, laesio enormis, čezmerno prikrajšanje, oderuštvo, asimetrija informacij, predpogodbeno razkritje informacij.
Published: 24.03.2011; Views: 2770; Downloads: 510
.pdf Full text (1,03 MB)

4.
Prodajalčeva kršitev pogodbe in jamčevalni zahtevki po Obligacijskem zakoniku in Konvenciji Združenih narodov o mednarodni prodaji blaga
Aleksandra Kalacun, 2012, master's thesis

Abstract: Nacionalne pravne ureditve, ki urejajo prodajno pogodbo, so različne. Ker pa je kupoprodajna pogodba najbolj razširjen pravni posel, ki se pogosto sklepa v mednarodnem prometu, je smiselno, da imamo poenotena materialnopravna pravila glede prodajne pogodbe v mednarodnem prometu. Mednarodno prodajo blaga ureja Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga oz. Dunajska konvencija, kjer se prepletajo kontinentalni (civil law) in anglosaksonski (common law) pravnih redi. Slovenski pravni red je del kontinentalnih pravnih redov. Ker pa so med anglosaksonskimi in kontinentalnimi pravnimi redi razlike glede ureditve prodajne pogodbe, bom predstavila razlike kakor tudi podobnosti glede jamčevalnih zahtevkov med slovensko zakonodajo (Obligacijskim zakonikom) ter Dunajsko konvencijo.
Keywords: kupoprodajna pogodba, Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga oz. Dunajska konvencija, kršitev pogodbe, jamčevalni zahtevki, slovensko pogodbeno pravo
Published: 25.05.2012; Views: 2736; Downloads: 487
.pdf Full text (666,42 KB)

5.
PRAVNI VIDIKI SWAP POSLOV
Ladislav Kopinja, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Swap oziroma pogodbe o zamenjavi spadajo med derivativne finančne instrumente, s katerimi si stranki v prihodnosti običajno izmenjujeta denarne tokove ali druga sredstva, katerih vrednost je odvisna od enega ali več premoženj ali indeksov premoženj. V njeni kratki zgodovini se je trg zamenjav pospešeno večal, pri čemer se je vzporedno razvijala tudi njena standardizirana dokumentacija. Za povezovanje potencialnih strank so na voljo posredniki in trgovci, kateri pomagajo pri iskanju strank z ujemajočimi se potrebami. Gre za alternativo uradnim trgom, ki ima privatno okolje in je manj reguliran. Pogodbe o zamenjavi se lahko sklepajo tudi izključno po slovenskem obligacijskem pravu, pri čemer je potrebno predmetno pogodbo uvrstiti v določeno vrsto oziroma tip pogodbe ali izven njih, da se lahko na podlagi tega uporabi ustrezna norma, še posebej za primere, ko se stranki ne dogovorita o vseh sestavinah pogodbe. Ker pa je pogodba nemalokrat z mednarodnim elementom, lahko pride do kolizije pravnih redov več držav. Da bi se stranki izognili morebitnim bodočim negotovostim in sporom, je potrebno vnaprej dogovoriti določena vprašanja, vključno z izborom foruma ter prava, ki naj velja za njuno pogodbeno razmerje. Pri tem je potrebno paziti na vsa ostala pravila in institute, kateri veljajo v mednarodnem okolju in lahko posegajo v njun dogovor. Nazadnje je opredeljena vloga zamenjav kreditnega tveganja v gospodarski krizi iz leta 2008.
Keywords: swap, pogodba o zamenjavi, pogodbeno pravo, mednarodno zasebno pravo, gospodarska kriza
Published: 02.04.2012; Views: 1942; Downloads: 181
.pdf Full text (474,90 KB)

6.
Pravni položaj zastopnika za Slovenijo s sedežem v Avstriji
Matej Bezgovšek, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo preverjali položaj slovenskega zastopnika in distributerja v primerjavi s tujimi grosisti na slovenskem ekološkem tržišču. Zanimalo nas je, kako evropska zakonodaja, ki ureja prost pretok blaga brez notranjih meja in varstvo konkurence, vpliva na izhodišča konkurenčnosti, kakšen vpliv ima pri tem slovenska nacionalna zakonodaja ter vidik vpliva proizvajalcev na konkurenčen proces. Za naš predmet raziskave smo preučili konkurenčno pravo. Raziskovali smo pogodbeno pravo, ki ureja razmerje med proizvajalcem ter slovenskim zastopnikom in distributerjem. Zanimalo nas je slovensko širše zunanje poslovno okolje v smislu pravnega in ekonomskega v primerjavi z avstrijskim in nemškim kot tudi pomen sedeža podjetja na izhodišča konkurenčnosti. Pri raziskavi izhodišč konkurenčnosti med Slovenijo, Avstrijo in Nemčijo smo si pomagali z raziskavo Svetovnega gospodarskega foruma (v nadaljevanju WEF). Na podlagi globalnega indeksa konkurenčnosti je razvidno, da je Slovenija izmed vseh treh držav najmanj konkurenčna, še posebej pa je nekonkurenčna z vidika finančnega trga in dostopnosti do kreditov. V teoretičnem delu magistrske naloge smo pregledali relevantno literaturo s področja raziskave, katere izsledke smo nato uporabili za primerjavo teorije s prakso. V empiričnem delu magistrske raziskave smo s kvalitativno analizo oblikovali paradigmatski model, s katerim smo s pomočjo raziskovalnih vprašanj določili soodvisne spremenljivke. Nato smo s kvalitativno metodo študije primerov raziskali zastopnika in distributerja ter z metodo opazovanja zbrali kvalitativne podatke. Z metodo utemeljitvene analize smo analizirali in interpretirali kvalitativne podatke ter oblikovali sklepe, ki so nam služili za preverjanje hipotez. Ugotovili smo, da se proizvajalci pri internacionalizaciji odločijo za zastopnika in distributerja zaradi manjših stroškov, nepoznavanja tržišča ter manjšega rizika. Po drugi strani pa ne naredijo nič, da bi zaščitili zastopnika in njegove finančne vložke v razvoj trga za njihove blagovne znamke, pač pa z izgovarjanjem na konkurenčno pravo dopuščajo škodljive poslovne prakse ter nelojalno konkurenco, na podlagi katere imajo tuji grosisti prevladujoč položaj. Ugotovili smo, da slovenska nacionalna zakonodaja dela razlike v smislu konkurenčnih izhodišč, saj tujim grosistom pri veleprodaji ni potrebno deklarirati proizvodov in imajo zato posledično nižje cene, ker nimajo vložka v komunikacijski splet in ne opravljajo svetovalne funkcije. Prav tako pogodbeno pravo ne ureja razmerja med proizvajalcem ter zastopnikom in distributerjem, ki bi zaščitilo slednjega kot šibkejšo stranko v smislu zaščite njegovih finančnih vložkov v marketinški splet. Evropsko konkurenčno pravo z dopuščanjem pasivne prodaje, ob tem, da proizvajalci ne ščitijo finančnih vložkov zastopnika in ustvarjajo nelojalno konkurenco ter s tem različna izhodišča konkurenčnosti, vzpostavlja na ta način nekonkurenčno okolje, kar je v nasprotju s cilji Evropske komisije pri prostem pretoku blaga. Rezultati raziskave služijo k oblikovanju izenačenja izhodišč konkurenčnosti med slovenskimi zastopniki in distributerji ter tujimi grosisti. Na koncu magistrskega dela so predlogi, s pomočjo katerih lahko zaščitimo konkurenčni proces na slovenskem ekološkem tržišču, kar je tudi cilj Evropske komisije pri prostem pretoku blaga.
Keywords: Evropsko pravo, konkurenčno pravo, pogodbeno pravo, zastopnik, distributer, konkurenčnost.
Published: 25.05.2016; Views: 620; Downloads: 54
.pdf Full text (1,40 MB)

7.
Asimetrija informacij v pogodbenem pravu
Jaka Cepec, 2009, original scientific article

Abstract: Avtor v prispevku s pomočjo ekonomske analize razpravlja o problemu asimetrije informacij v pogodbenem pravu. Uvodoma obravnava temelje ekonomske teorije pogodb ter predstavi teorijo sklepanja pogodb na popolnem in nepopolnem trgu. Pri tem ugotavlja, da je asimetrija informacij kot napaka trga eden izmed najpogostejših zapletov pri sklepanju pogodb. Posledice asimetrije so prepogosto oziroma preredko sklepanje pogodb, trg limon in napake volje, zato mora na trg informacij poseči pravo s s svojimi instituti. Avtor kot temeljno pravilo obravnava dolžnost razkritja informacij, ki ga dopolni z izjemo v primerih načrtno pridobljenih in produktivnih informacij.
Keywords: pogodbeno pravo, informacije, asimetrija informacij, pogodbe, ekonomska analiza prava
Published: 23.07.2018; Views: 250; Downloads: 50
.pdf Full text (152,35 KB)

8.
Varstvo avtorja pri sklepanju in izvrševanju avtorskih pogodb - de lege ferenda
Maja Ovčak Kos, 2013, original scientific article

Abstract: Tipično razmerje podrejenosti avtorja nasproti primarnemu uporabniku (založniku, radiotelevizijski organizaciji, filmskemu producentu, proizvajalcu fonogramov itd.) zahteva od pravnega reda, da poseže z ustreznimi mehanizmi in uravna moteno pogodbeno pariteto oz. da okrepi avtorjev pogajalski oz. pogodbeni položaj. Avtorica v prispevku osrednjo pozornost nameni preučevanju pomembnejših varstvenih instrumentov splošnega dela slovenskega avtorskega primarnega pogodbenega prava z vidika njihove teoretične dognanosti in praktične vrednosti. Svoje ugotovitve med drugim sklene z zakonodajnimi predlogi slovenske ureditve splošnega dela avtorskega pogodbenega prava de lege ferenda.
Keywords: primarno avtorsko pogodbeno pravo, avtorska pogodba, prenos avtorskih pravic, varstveni ukrepi za izboljšanje avtorskega pogajalskega in pogodbenega položaja
Published: 01.08.2018; Views: 221; Downloads: 17
.pdf Full text (262,09 KB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica