| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
DELOVANJE NOTARIATA V MARIBORU PO LETU 1918
Tomaž Čelig, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je zgodovinsko-kronološka predstavitev notariata, s poudarkom na notarjih, ki so ta poklic opravljali v Mariboru med letoma 1918 in 1945. Institut notariata je bil deležen burnih sprememb skozi čas tako pri nas, v Sloveniji (Mariboru), kot tudi drugod po Evropi (sploh v zahodnem delu), kjer je našel svoj domicil in se razvijal kot nepogrešljiv del družbe. Beseda notar predstavlja termin, ki je bil ves čas svojega obstoja »na prepihu«. Da bi jo resnično razumeli, se je potrebno vrniti na začetek, k nastanku pisave in njeni vseobsegajoči sporočilnosti. Miniti je moralo precej časa, da se je pismenost izvila iz primeža privilegiranih slojev. A ko se je to zgodilo, je postala temeljno orodje (preprosti, neuki ljudje so jo razumeli kot nekaj božanskega) za prenašanje sporočilnosti in različnih obvez glede zapisanega. Zgodovina se je tako precej časa srečevala z raznimi pisarji in tabelioni, ki so sicer igrali pomembno vlogo v takratnih družbah, a šele z nastopom notarja, kot ga poznamo v zadnjih nekaj stoletjih, je dobil ta poklic status, ki si ga resnično zasluži. Notarja dojemamo kot osebo, ki jo odlikujeta neodvisnost in nepristranskost. Laična javnost je s pomočjo cenenega političnega apologetstva (tudi danes se mnogi novinarji tematike notariata lotevajo zelo površno) v raznih časopisnih člankih spodnašala nujnost njihovega obstoja in jih zrelativizirala na izraz pisarja, ki z blagoslovom države opravlja svojo storitev za visoko ceno. Da so se notarji znebili te etikete, so potrebovali precej časa. Metodologija, ki sem jo uporabil pri pisanju diplomskega dela, temelji predvsem na proučevanju arhivskega gradiva notarjev (med letoma 1918 in 1945), ki ga hrani Pokrajinski arhiv Maribor (dalje PAM), sloni pa na strokovni literaturi in časnikih iz tistega obdobja. Veliko tega gradiva se je skozi zgodovina uničilo in izgubilo, medtem ko je gradivo trenutno aktivnih notarjev (po letu 1995) še vedno arhivirano – ali v zasebnem arhivu notarjev samih ali pri tistih, ki so od upokojenih notarjev na podlagi sklepa izvršnega odbora Notarske zbornice Slovenije prevzeli notarski arhiv v nadaljnjo hrambo. Vpogled v notarske knjige in izvirnike notarskih listin, ki jih hrani PAM (obdobje 1918‒1945), daje številne odgovore, vezane na dinamiko in obsežnost notarskega dela posameznih notarjev. Po letu 1945, ko je revolucionarna oblast ukinila notariat, smo morali čakati dolgih 50 let, da je prišlo do imenovanja novih, prvih notarjev v samostojni Republiki Sloveniji. S tem pa se je začelo novo poglavje notariata tudi v Mariboru.
Keywords: pisar, notar, notarski zapis, neodvisnost, žig, pečat, podpis, pogodbene stranke, jezik, Ivo Šorli, Nemci, Maribor
Published in DKUM: 07.10.2016; Views: 1610; Downloads: 165
.pdf Full text (2,48 MB)

2.
NAČINI SKLEPANJA GRADBENE POGODBE
Jasmina Kevrić, 2015, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo predstavili različne načine sklepanja gradbene pogodbe. V Republiki Sloveniji se gradbene pogodbe sklepajo na podlagi Obligacijskega zakonika (OZ), Posebnih gradbenih uzanc (PGU) in določil FIDIC. Med različnimi načini sklepanja gradbene pogodbe smo v teoretičnem delu magistrskega dela naredili primerjavo, pri kateri smo se omejili na primerjavo razmerij med pogodbenimi strankami (naročnikom in izvajalcem) na podlagi bistvenih sestavin gradbene pogodbe, in sicer predmeta pogodbe, pogodbene cene, roka izvedbe in garancije za izvedbo del, ter nebistvenih sestavin gradbene pogodbe, plačila in zavarovanja. V iskanju podobnosti in razlik smo naredili kratek povzetek bistvenih ugotovitev, ki so se nanašale na primerjave. Ker pa je medsebojno sodelovanje različnih držav pri graditvi objektov že dolgo časa poslovna praksa, menimo, da je potrebno vedeti tudi, v kolikšni meri se slovenska določila razlikujejo od tujih. Pri primerjavi tuje zakonodaje s slovensko so nas zanimala nemška določila Verdingungsordnung für Bauleistungen (VOB), ki smo jih primerjali s Posebnimi gradbenimi uzancami. V empiričnem delu magistrskega dela smo predstavili primer javnega naročila gradnje v skladu s slovensko zakonodajo na konkretnem primeru, pri katerem nas je zanimalo, kako javno naročilo gradnje poteka v praksi. Za dani primer javnega naročila gradnje smo s pomočjo primerjav iz teoretičnega dela izbrali ustrezen način sklenitve gradbene pogodbe.
Keywords: gradbena pogodba, pogodbene stranke, Obligacijski zakonik, Posebne gradbene uzance, FIDIC, Verdingungsordnung für Bauleistungen, javno naročilo gradnje
Published in DKUM: 26.06.2015; Views: 2967; Downloads: 669
.pdf Full text (1,38 MB)

3.
POGODBA O ZAPOSLITVI ZA DOLOČEN ČAS V REPUBLIKI SLOVENIJI
Teo Kos, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Pogodba o zaposlitvi za določen čas spada med tako imenovane atipične ali posebne pogodbe o zaposlitvi. Razlika od tipične torej pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas se razlikuje po tem, da je čas trajanja pogodbe časovno omejeno in preneha z potekom tako določenega časa. V Slovenije je pogodba o zaposlitvi za določen čas zelo razširjena in tako spada Slovenija med sam vrh Evropske unije glede zaposlenih za določen čas. Institut pogodbe o zaposlitvi za določen čas v Republiki Sloveniji ureja Zakon o delovnih razmerjih, ki izhaja iz načela, da je pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas pravilo, pogodba o zaposlitvi za določen čas pa izjema. Tako bom v diplomskem delu predstavil kako so urejena delovna razmerja v Republiki Sloveniji na poudarku pogodbe o zaposlitvi za določen čas ter kako je urejena problematika zaposlitve za določen čas v nekaterih drugih evropskih državah.
Keywords: pogodba o zaposlitvi za določen čas, delovno razmerje, pogodbene stranke, razlogi za sklenitev
Published in DKUM: 04.01.2011; Views: 4335; Downloads: 538  (1 vote)
.pdf Full text (1,04 MB)

Search done in 2.94 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica