| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 61
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
1.
Oblikovanje tožbenih zahtevkov v individualnih delovnih sporih
Nastja Leskovar, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je obravnavana tema oblikovanje tožbenih zahtevkov v delovnopravnem področju. Sistematično je zajeta delovnopravna zakonodaja, predvsem uporaba Zakona o delovnih razmerjih ob subsidiarni uporabi Zakona o delovnih in socialnih sodiščih ter Zakona o pravdnem postopku. Vsebina magistrske naloge v celoti opredeljuje individualne delovne spore ter kolektivno tožbo. Predvsem se nanaša na oblikovanje tožbenih zahtevkov, ki so tako v praksi kot v teoriji jedro same tožbe ter opredeljuje različne možnosti delavca v predsodnem in sodnem postopku. S pomočjo sodne prakse različno stopenjskih sodišč, nacionalne zakonodaje ter raznih strokovnih člankov in knjig se spoznamo s primerno oblikovanimi tožbenimi zahtevki postavljenimi s strani pooblaščenca tožnika in navsezadnje z samim delovanjem slovenskega sodstva. S predmetnim magistrskim delom je prikazano celovito varstvo tožnika, ki zajema krajšo predstavitev dejanskega stanja, ki se nadaljuje z predstavijo različnih možnosti, ki jih ima delavec v predsodnem postopku ter zaključi z vložitvijo tožbe na pristojno delovno sodišče. Nadaljnje je kot novost predstavljen tudi Zakon o kolektivnih tožbah, za katerega lahko predvidevam, da bo na delovnopravno področje vpeljal veliko sprememb in novitet, vendar sodna praksa na to temo še ne obstaja. V magistrskem delu sem preučila zakonsko ureditev oblikovanja tožbenih zahtevkov v individualnih delovnih sporih ter med souporabo sodne prakse izpostavila najpomembnejša zakonska določila in ustrezno uporabo zakonskih predpisov.
Keywords: delovno pravo, delovno sodišče, delovno razmerje, pogodba o zaposlitvi, terjatev, tožba, tožbeni zahtevek, dokazno breme
Published: 21.12.2018; Views: 2426; Downloads: 360
.pdf Full text (1,45 MB)

2.
Pravna vprašanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela
Primož Seršen, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga podrobneje proučuje institut poskusnega dela, z vidika novejše sodne prakse in vsebine kolektivnih pogodb iz različnih področij dela in sicer v segmentih, ki se neposredno nanašajo na neuspešno opravljeno poskusno delo, kot enega izmed rednih odpovednih razlogov pogodbe o zaposlitvi. Z ZDR-1, se je spremenila ureditev poskusnega dela, zato se je spremenila tudi sodna praksa. Šest let po spremenjeni ureditvi poskusnega dela, se v zvezi z njim še vedno pojavljajo nekatera pravna vprašanja in pomisleki, ki se študentu prava porajajo ob prebiranju literature, kolektivnih pogodb ter odločitev sodišč. V prvem delu diplomska naloga obravnava pojem in pomen poskusnega dela. V zvezi s tem, opisuje temeljne značilnosti instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, kakor tudi njegovo razmerje do instituta pripravništva. Obravnava obveznosti delodajalca v zvezi z rokom za odpoved pogodbe o zaposlitvi in vprašanje (ne)obveznosti zagotovitve zagovora. Prav tako obravnava tudi pravico delavca do odpravnine in odpovednega roka. Drugi del diplomske naloge je namenjen primerjavi in podrobnejši analizi različnih kolektivnih pogodb v delu, ki se neposredno nanaša na opravljanje poskusnega dela in z njim povezanih pravnih vprašanj. Prvi sklop drugega dela diplomske naloge se osredotoča na pomen in posamezne značilnosti dogovora strank o poskusnem delu v pogodbi o zaposlitvi. Ta je bistvenega pomena za zakonitost morebitne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Nekaj besed je namenjenih tudi vprašanju dopustnosti dogovora o poskusnem delu v pogodbi o zaposlitvi za določen čas. Z vidika različnih kolektivnih pogodb analizira trajanje poskusnega dela in njegov pomen. Drugi sklop drugega dela podrobneje ureja postopek pred in ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Z vidika tega podrobneje analizira vlogo in pomen ter pristojnosti ocenjevalnega organa za spremljanje poskusnega dela. Prav tako pa obravnava sam postopek spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela z možnostjo vmesnega preizkusa usposobljenosti poskusnega delavca. Na koncu analizira tudi vprašanje objektivnosti ocene poskusnega dela ter seznanitev delavca z njo. Zadnji del diplomske naloge podrobneje obravnava izbrane primere nekatere novejše sodne prakse. Pri tem se v največji meri osredotoča na vsebinske razloge na podlagi katerih je sodišče zavzelo končno odločitev. Prav tako je nekaj besed namenjenih razmerju med ugodno in neugodno rešenimi delovno pravnimi spori v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.
Keywords: poskusno delo, odpoved pogodbe o zaposlitvi, poskusni delavec, delodajalec, kolektivna pogodba, postopek odpovedi, ocenjevalni organ, komisija, ocena poskusnega dela.
Published: 26.11.2018; Views: 759; Downloads: 150
.pdf Full text (1,18 MB)

3.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - pravni in računovodski vidik
Eva Muzel, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je opisan postopek, skozi katerega gresta delodajalec in delavec pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. V teoretičnem delu, v katerem izpostavljamo pravni vidik, podrobno opredelimo obveznosti delodajalca pred odpovedjo pogodbe, vlogo sindikata in sveta delavcev, obliko in vsebino odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, načine vročitve odpovedi, vrste odpovednih razlogov ter podroben opis pravic, ki jih ima delavec pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. V diplomskem delu je tudi poglavje o kolektivnem odpustu, kar pomeni odpust večjega števila delavcev zaradi poslovnih razlogov. Z računovodskega vidika bomo v diplomskem delu prikazali izračun odpravnine, sorazmernega dela letnega dopusta in regresa, vključno z načini njihovega izračuna.
Keywords: odpoved pogodbe, pogodba o zaposlitvi, poslovni razlog, delodajalec, delavec
Published: 13.11.2018; Views: 442; Downloads: 110
.pdf Full text (863,88 KB)

4.
Izbira in zaposlitev delavca
Tea Rezec, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so opisani koraki delodajalca pri iskanju novih sodelavcev. Podrobneje so predstavljeni koraki od objave prostega delovnega mesta do izbire primernega kandidata. Delodajalec mora biti pri svoji izbiri pozoren na več različnih kompetenc kandidatov. V delu so tudi navedene obveznosti in pravice delodajalca ter na drugi strani delavca. Pomembna je pravilna sklenitev pogodbe o zaposlitvi, zato so podrobneje predstavljene različne oblike pogodb. Z davčnega vidika bomo predstavili primerjavo med podjemno in avtorsko pogodbo. Z računovodskega vidika pa bomo naredili izračun plače za podjenmo in avtorsko pogodbo.
Keywords: delodajalec, delavec, pogodba o zaposlitvi, postopek izbire
Published: 13.11.2018; Views: 377; Downloads: 48
.pdf Full text (845,53 KB)

5.
Pravni vidiki sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas
Mateja Dubravčić, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Predstavljena je problematika zaposlovanja na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je dokaj pogost način, čeprav naj bi bil uporabljen le izjemoma. Prikazano je, kako je to področje zakonsko urejeno. Podanih je nekaj teoretskih osnov delovnega prava, opredeljeni so njegovi viri, podrobneje so opisane značilnosti pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Analiza številnih primerov sodne prakse, nanašajočih se na zaposlovanje in delo za določen čas, razkriva, da sodišča nekatera še tako jasna zakonska določila tolmačijo drugače, kot je bilo predvideno, kar omogoča delodajalcem številne zlorabe, delavce pa pogosto postavi v neenakopraven položaj. Na podlagi analize odgovorov iz anketnega vprašalnika, namenjenega delavcem, zaposlenim na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ugotavljamo, da se delavci večinoma zavedajo kršitev zakonodaje, a raje ne ukrepajo, saj se bojijo za svoje službe. Zato je predlaganih nekaj konkretnih možnosti izboljšav delovnopravne zakonodaje, ki bi še bolj zaščitile delavce, delodajalcem pa še bolj omejile možnosti za morebitne zlorabe in nadaljnje kršitve.
Keywords: delovno pravo, pogodba o zaposlitvi (za določen in nedoločen čas), zakon o delovnih razmerjih, delavec, delodajalec
Published: 01.03.2018; Views: 672; Downloads: 90
.pdf Full text (899,54 KB)

6.
DISCIPLINSKA ODGOVORNOST POLICISTOV
Igor Majcen, 2016, master's thesis/paper

Abstract: POVZETEK V magistrskem delu sem izbral temo disciplinska odgovornost policistov. Na tem pravnem področju so bile po letu 2000 izvedene korenite konceptualne spremembe. Spreminjala se je normativna ureditev disciplinske odgovornosti javnih uslužbencev, torej tudi policistov. Tako sem skozi teoretična izhodišča predstavil normativno ureditev disciplinskega postopka policistov, poiskal odprta vprašanja in probleme ter predlagal ustrezne rešitve. Vsebina magistrskega dela temelji na virih domačih in tujih avtorjev, ki so priznani pravni strokovnjaki s področja delovnega prava. Uporabljene so bile monografske publikacije, strokovni članki resorne strokovne literature. Preučeval sem tudi judikate Vrhovnega sodišča Slovenije in Upravnega sodišča Republike Hrvaške in Republike Italije. Zakonodajo Republike Slovenije, ki ureja disciplinski postopek v slovenski policiji, sem primerjalno analiziral z zakonsko ureditvijo disciplinskega postopka v policiji sosednjih držav, Italije in Hrvaške. Pridobljene podatke glede disciplinskih postopkov Policijske uprave Koper sem primerjal s primerljivimi organizacijskimi enotami policije, Kvesture v Trstu v Republiki Italiji in Policijske uprave Istrske v Puli v Republiki Hrvaški. ZJU/05 je pomen disciplinskega postopka v javnem sektorju bistveno zmanjšal. V postopkih ugotavljanja disciplinske odgovornosti se do sklenitev Kolektivnih pogodb na ravni dejavnosti uporabljajo določbe ZJU/02. V ZPol/09 so bili črtani členi, ki so urejali disciplinsko odgovornost zaposlenih v policiji razen v 95. členu, kjer je v šestem poglavju »Disciplinska in odškodninska odgovornost« urejal zgolj suspenz. Po sprejemu nove policijske zakonodaje v letu 2013 je bila vsebina ZPol/09 urejena v sedaj veljavnem Zakonu o organiziranosti in delu v policiji (v nadaljevanju ZODPol) in v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZNPPol). Z vidika teme, ki jo obravnavam, je zanimivo dejstvo, da ZNPPol, ki sicer ureja naloge in pooblastila policije, v četrtem poglavju ureja tudi področje pritožb zoper delo policistov medtem, ko ZODPol disciplinske odgovornosti policistov ne ureja. ZODPol od 61. do 63. člena v poglavju »Posebnosti ureditve delovno pravnih razmerij in ureditve s področja zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja« ureja le suspenz. Takega ukrepa danes disciplinski postopek ne pozna več, nadomestil ga je institut izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi . Ta institut pa pozna prepoved opravljanja dela dokler traja postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (v nadaljevanju PZ) . Prav zaradi narave disciplinskega postopka institut suspenza PZ kot ga je določal ZPol ali pa ZJU ni več uporaben, zato ga v pričujočem delu zgolj vsebinsko primerjalno obravnavam. Primerjalno obravnavam kolektivna pogajanja socialnih partnerjev glede pravnih podlag za sklenitev Kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, kjer bodo določene tudi disciplinske sankcije za disciplinsko odgovorne javne uslužbence, torej tudi policiste. Tako sem zakonsko ureditev disciplinske odgovornosti po ZODPol (prej ZPol), ZJU in ZDR-1 primerjal v segmentu normativnega prenosa disciplinske odgovornosti iz sistema javnih uslužbencev, na enoten sistem, ki ga ureja ZDR-1. V empiričnem delu magistrskega dela sem obravnaval disciplinske postopke in izrečene disciplinske ukrepe na prvi in drugi stopnji v slovenski policiji z uveljavitvijo ZJU, v obdobju od dne 28.06. 2003 do dne 31.12.2015. Za navedeno obdobje sem preučeval in raziskoval podatke o izrečenih disciplinskih ukrepih v slovenski policiji, odločitve disciplinskih organov na prvi in drugi stopnji, na kateri je odločala Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja zoper izpodbojne sklepe disciplinskih organov. V zadnjem delu magistrskega dela sem potrdil hipotezo, da je krivdno ravnanje policistov v zvezi s kršitvami pogodbenih in drugih obveznosti treba obravnavati strožje kot to velja za ostale javne uslužbence v državni upravi, ker se od policistov
Keywords: delovno razmerje, uslužbensko razmerje, kolektivna pogodba, policija, policijska etika, pogodba o zaposlitvi, disciplinska odgovornost policistov, disciplinski postopek, suspenz, opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi
Published: 10.12.2016; Views: 2259; Downloads: 384
.pdf Full text (2,07 MB)

7.
Neenakopravnost v zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju z vidika podjemne pogodbe v primerjavi s pogodbo o zaposlitvi
Elizabeta Podlinšek, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi bom predstavila značilnosti sistema socialne varnosti v Sloveniji s poudarkom na obveznem zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju. Pravica do socialne varnosti, ki pomeni zavarovanje za primer socialnega rizika, ki bi prizadel posameznika in njegovo družino v obliki nastanka stroškov ali izpada dohodka ter močno vplival na kvaliteto njihovega življenja, je zapisana v 50. členu Ustave Republike Slovenije. Državi nalaga obveznost urediti in skrbeti za delovanje socialnih zavarovanj. Pravica do zdravstvenega varstva je kot samostojna človekova pravica urejena v 51. členu Ustave, pravica do pokojnine pa je izrecno zagotovljena pravica od ustavne spremembe leta 2004. Za zdravstveno zavarovanje je značilna močna socialna pravičnost tako na vertikalni kot na horizontalni ravni, delovanje pokojninskega zavarovanja pa temelji na medgeneracijski solidarnosti in na načelu sorazmernosti med plačanimi prispevki in višino dajatev. Sistemi socialnega zavarovanja kot prispevni sistemi se financirajo s prispevki. Dohodki iz dela po podjemni pogodbi se obdavčujejo s prispevki za socialna zavarovanja od leta 2014. S proučevanjem pravnih podlag za obremenitev dohodka iz dela po podjemni pogodbi s prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ter na podlagi ponazoritev praktičnih primerov obračunov dohodka iz dela po podjemni pogodbe in pogodbi o zaposlitvi bom raziskovala obveznost vključitve v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, obseg pravic zavarovancev, višino prispevnih stopenj in prispevnih osnov ter priznanje zavarovalne dobe v smislu ugotavljanja neenakopravnosti v obveznem zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju z vidika podjemne pogodbe v primerjavi s pogodbo o zaposlitvi.
Keywords: socialna država, socialna pravičnost, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, pokojninsko zavarovanje, prispevki, podjemna pogodba, pogodba o zaposlitvi, obračun dohodka
Published: 09.12.2016; Views: 775; Downloads: 80
.pdf Full text (993,99 KB)

8.
POGODBA O ZAPOSLITVI IN NOSEČNOST
Anja Žinič, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Odločitev za materinstvo bi morala biti najenostavnejša in hitra odločitev, a dandanes ni taka. Ženske se vključujejo na trg dela, ker hočejo biti enakovredne moškim tako v poslovnem svetu kot doma – želijo biti enakovredne sohraniteljice družine. Zato se vse več izobražujejo in posledično kasneje vstopajo v delovna razmerja in materinstvo prelagajo na kasnejše obdobje, ko čutijo, da služba zaradi nosečnosti ne bo ogrožena. Z diplomskim delom sem želela izpostaviti probleme, s katerimi se srečujejo predvsem ženske delavke, ki se odločajo za materinstvo. Zaposlene ženske, ne glede na vrsto zaposlitve, nosečnost načrtujejo, da se izognejo morebitni izgubi službe, da se finančno osamosvojijo, si dokončno zgradijo kariero in rešijo stanovanjski problem. Kljub skrbnemu načrtovanju pa 38 odstotkov žensk, ki so sodelovale v anketi, v sebi še vedno nosi strah pred izgubo službe zaradi nosečnosti. Glede na rezultate ankete delodajalci kljub zakonski prepovedi na zaposlitvenih razgovorih še vedno velikokrat zastavljajo vprašanja o zakonskem stanu in načrtovanju družine. Ne glede na vse pa so anketiranke povedale, da se na delovnem mestu dobro počutijo in da so naloge, ki jih opravljajo v službi, njihovemu stanju primerne.
Keywords: zakon o delovnih razmerjih, zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, pogodba o zaposlitvi, noseča delavka, materinstvo, dopust
Published: 22.11.2016; Views: 658; Downloads: 74
.pdf Full text (1,30 MB)

9.
Pravice in obveznosti pomorščakov pri zaposlitvi
Renata Hodošček, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Delo pomoščakov, zaradi narave dela in specifike pomorskega prava, predstavlja posebno področje v delovnem pravu in delovno pravnih razmerjih. Pomorsko pravo je na podlagi različnih običajev ter zakonov močno unificirano in realativno enako veljavno na globalnem nivoju. Pomorščake lahko štejemo kot poseben poklic, ki se od drugih razlikuje po zahtevi za neprekinjeno prisotnost pri delu, po izpostavljenosti nepredvidenim vremenskim razmeram in morskim pogojem ter po pogojenosti različnim administrativnim in birokratskim ureditvam različnih držav. Iz teh razlogov so se mednarodne organizacije, kot so Mednarodna organizacija dela in Mednarodna pomorska organizacija, močno borile za enotno in ozko delovno pravno ureditev položaja pomorščakov in za njihove pravice iz delovno pravnih razmerji. Skozi ureditev Pomorskega zakonika in ratifikacije mednarodnih konvencij, je tudi Republika Slovenija svoje pomorsko pravo približala in izenačila z mednarodnimi pravnimi akti, veljavnimi na vseh morjih ter tako uredila in omogočila pravice in pogoje za opravljanje tega specifičnega poklica.
Keywords: pomorsko pravo - zaposlovanje pomorščakov - socialne pravice pomorščakov - Mednarodna organizacija dela (MOD) – Mednarodna pomorska organizacija (IMO) - Konvencija o delovnih standardih v pomorstvu (MLC) - Mednarodna konvencija o standardih za usposabljanje, pooblastilih in opravljanju straže pomorščakov (STCW) - pogodba o zaposlitvi pomorščakov
Published: 18.11.2016; Views: 648; Downloads: 75
.pdf Full text (1,44 MB)

10.
Razumevanje pogodbe o zaposlitvi
Mateja Gauš, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Pri podpisu pogodbe o zaposlitvi se na novo zaposleni po navadi premalo poglobijo v pogodbo. Menim, da ne razumejo vseh členov pogodbe. To je lahko problematično takrat, ko se odnos med zaposlenim in delodajalcem poslabša. Takrat zaposleni večinoma ne poznajo svojih pravic in v primeru spora ne znajo pravilno reagirati. Zato je ključno, da se vsak zaposleni z natančnim branjem pogodbe o zaposlitvi seznani z njeno vsebino. Na ta način se bo v teh viharnih časih na trgu dela tudi rešil marsikaterega dvoma in strahu pred izgubo zaposlitve oziroma se bo svojih možnosti bolje zavedal. Če zaposleni pogodbe ne razume v celoti ali je pri posameznih členih v dvomu glede njihove vsebine, se mora o tem posvetovati tudi s svojim delodajalcem. Pred podpisom je namreč še čas za spremembo posameznih členov, po podpisu je pa to veliko težje. Tudi če ne gre za spremembe, bo vsak delodajalec spoštoval zanimanje novo-zaposlenega za podrobnosti v pogodbi. Tako se bosta oba precej bolje zavedala svojih pravic in obveznosti, morebitni spori pa bodo rešeni hitreje oziroma do njih sploh ne bo prišlo.
Keywords: pogodba o zaposlitvi, delavec, delodajalec, delovno razmerje, kolektivna pogodba
Published: 07.10.2016; Views: 551; Downloads: 64
.pdf Full text (671,72 KB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica