Search the digital library catalog

Abstract: Magistrska naloga obravnava odpoklic poslovodnih oseb v kapitalskih družbah in njegov vpliv na pogodbo o zaposlitvi, ki jo družba in poslovodna oseba skleneta z namenom dopolnitve pravic in obveznosti, ki jih korporacijsko pravo ne določa. Naloga tako najprej na kratko predstavi nosilce poslovodne funkcije v kapitalskih družbah ter obravnava sam nastanek korporacijskopravnega razmerja med družbo in imenovano oziroma voljeno poslovodno osebo. Pri tem pa obravnava tudi v teoriji pogosto izpostavljeno kritiko nezdružljivosti položaja poslovodne osebe in delavca. Nato magistrska naloga obravnava tipe pogodb o zaposlitvi, ki se v poslovni praksi sklepajo med družbo in poslovodno osebo. Nadalje se naloga ukvarja s samim odpoklicem poslovodne osebe ter analizira njegov vpliv na zakonitost prenehanja pogodbe o zaposlitvi v predhodno obravnavanih tipih pogodb o zaposlitvi s poslovodnimi osebami. Prav tako pa magistrska naloga obravnava vpliv nezakonitega odpoklica poslovodne osebe na prenehanje delovnega razmerja ter na pravice, ki odpoklicani poslovodni osebi pripadajo, kadar pogodba o zaposlitvi preneha zaradi nezakonitega odpoklica, ter zahtevke odpoklicane poslovodne osebe v primeru, ko sama pogodba o zaposlitvi preneha nezakonito.
Keywords: odpoklic, prenehanje funkcije, poslovodna oseba, odškodnina, pogodba o zaposlitvi, odpovedni razlogi
Published in DKUM: 23.12.2025; Views: 0; Downloads: 11
Full text (966,29 KB)

Abstract: Digitalne pogodbe spreminjajo pravila poslovanja po vsem svetu. Digitalizacija družbe, podprta z napredno uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije, ima velik potencial za rast, dolgoročni razvoj in konkurenčnost tako v Evropi kot tudi v Sloveniji. Magistrsko delo obravnava sklepanje digitalnih pogodb v sektorju telekomunikacij ter njihov vpliv na digitalno poslovanje, varnost in konkurenčnost podjetij. Uporaba digitalnih pogodb v tem sektorju prispeva k večji učinkovitosti in nižjim stroškom poslovanja, saj omogoča hitrejše, avtomatizirane in natančnejše procese. Poleg tega prispevajo k večji varnosti in zmanjševanju tveganj, saj omogočajo zanesljivo upravljanje podatkov. Kljub številnim prednostim širšo uporabo ovirajo pomanjkljiva zakonodaja, varnostna vprašanja ter nezadostna infrastruktura. Uvedba digitalnih pogodb v telekomunikacijskem sektorju lahko podjetjem pomaga pri doseganju strateških ciljev, kot so izboljšanje uporabniške izkušnje, povečanje prihodkov in dobičkonosnosti ter krepitev konkurenčnosti na trgu.
Keywords: digitalna pogodba, telekomunikacije, pametna pogodba, varstvo potrošnikov, veljavnost digitalnih pogodb.
Published in DKUM: 28.11.2025; Views: 0; Downloads: 6
Full text (1,44 MB)

Abstract: Predmetni praktikum predstavlja učno gradivo, ki je namenjeno študentom, ki se tekom študija srečujejo s področjem delovnega prava oziroma tematiko delovnih razmerij. Praktikum vsebuje jedra ključnih sodnih odločb (predvsem Delovno-socialnega oddelka Vrhovnega sodišča RS), s katerimi želita avtorja študentom približati posamezne delovnopravne institute. Ob sodnih odločbah pa so pripravljeni še praktični primeri, ki od študentov zahtevajo uporabo pravnih pravil na konkretnem primeru. Vsebina praktikuma zajema tako individualno kakor tudi kolektivno delovno pravo.
Keywords: delovno pravo, delovno razmerje, pogodba o zaposlitvi, kolektivno delovno pravo, delavec, delodajalec
Published in DKUM: 20.10.2025; Views: 0; Downloads: 39
Full text (23,24 MB)
This document has many files! More...

Abstract: Predkupna pravica, ki je hkrati prostovoljna ali prisilna omejitev lastninske pravice, je pravica, ki daje njenemu imetniku pravno možnost od lastnika zahtevati, da ga obvesti o nameravani prodaji stvari ali druge premoženjske pravice, ki je predmet predkupne pravice, in da mu ponudi, da jo kupi pod enakimi pogoji. Lastnik lahko ustanovi to pravico s pravnim poslom, pri čemer nastane pogodbena predkupna pravica, ali pa mu jo podeli sam zakon – v takem primeru govorimo o zakoniti predkupni pravici. Načeloma sta si po vsebini enaki, še več, za zakonito predkupno pravico se celo, kadar zakon ne določa drugače, uporabljajo splošne določbe, ki določajo pogodbeno predkupno pravico. Vsekakor pa situacije, v katerih se pojavljajo zakonite predkupne pravice, niso tako enostavne, kot se zdijo v teoriji. Zakonite predkupne pravice določa vrsta splošnih in posebnih predpisov ter niso redki primeri, ko je ena nepremičnina podvržena več predkupnim pravicam po različnih zakonih in na različnih podlagah. V praksi se je izkazalo, da to povzroča težave, saj pravni red, v tovrstnih primerih, ne določa jasnih odgovorov. V pričujočem magistrskem delu je poudarek na problematiki, ki jo povzročajo predkupne pravice v prostem prometu in v postopkih prisilnih prodaj ter pri oblikovanju povezanih nepremičnin. V zvezi z vplivom zakonitih predkupnih pravic na prosti promet je treba poudariti, da je reševanje tovrstnih situacij v veliki meri podvrženo teoriji in sodni praksi. Zakonodaja je v tem vidiku razpršena, nejasna in sama sebi nasprotujoča, iz česar sledi, da morata sodna praksa in teorija zapolniti nastale pravne praznine s pomočjo različnih razlagalnih metod, ki jih ponuja pravo. Do enake težave pride pri oblikah prisilne prodaje nepremičnine, saj je zakonodaja tako skopa, da se sodišča in stečajni upravitelji nanjo ne morejo zanesti in jim ne preostane nič drugega, kot da rešitev poiščejo v sodni praksi in teoriji, ki pa nista niti formalna pravna vira. Zakonodaja se je bistveno bolje lotila paketnih prodaj nepremičnin in situacij, kjer so nekatere nepremičnine v paketu podvržene predkupni pravici, nekatere pa ne. Tovrstne primere celovito urejata ZKZ in sodna praksa, vendar se je po pregledu nemške zakonodaje izkazalo, da naša ureditev ni praktična, saj zapostavlja interes kupca. Kupec lahko tako kupi samo vse nepremičnine v paketu in ne zgolj tistih, na katerih obstaja predkupna pravica, če je prodajalec v ponudbi izrecno izkazal interes za prodajo paketa zgolj v celoti. Nemška zakonodaja omogoča, da si lahko kupec izbira, katere nepremičnine znotraj paketa želi kupiti, slednje pa mu lahko prodajalec odkloni samo, če bi mu nastala prekomerna škoda. A contrario velja, da se mora predkupni upravičenec, kadar se prodajalec odloči prodajati paket, kjer vse nepremičnine niso podvržene predkupni pravici, odpovedati uveljavljanju predkupne pravice na vseh nepremičninah znotraj paketa, čeprav bi morebiti imel interes kupiti nekatere, vendar ne vse, nepremičnine v paketu. Predkupna pravica ima med drugim še pomembno vlogo pri novi zakonodaji, ki ureja institut povezanih nepremičnin, uvedenih z novelo SPZ-B. Teorija v zvezi s tem ugotavlja, da je vpliv vseh vrst predkupnih pravic v zvezi z ustanavljanjem povezanih nepremičnin neobstoječ, saj pri nastanku povezanih nepremičnin ne gre za prodajo nepremičnin. Navedenega se ni zavedal zakonodajalec pri pisanju ureditve, saj je določil, da če na nepremičninah, ki se ustanavljajo kot povezane nepremičnine, obstajajo predkupne pravice različnih upravičencev, ustanovitev teh pravic sploh ni dovoljena.
Keywords: lastninska pravica, pogodbena svoboda, prenos lastninske pravice, prodajna pogodba, omejevanje lastninske pravice, predkupna pravica, javni interes, zakonita predkupna pravica, pogodbena predkupna pravica, konkurenca zakonitih predkupnih pravic
Published in DKUM: 08.10.2025; Views: 0; Downloads: 79
Full text (995,06 KB)

Abstract: Naloga temelji na vprašanjih pogodbene cene in njenih naknadnih sprememb, do katerih prihaja tekom trajanja gradbenih projektov. Gre za problematiko, ki je pri gradbeni pogodbi vselej aktualna, še posebej očitna pa je v zadnjih letih (kar je posledica izbruha Covida – 19 in začetka vojne med Rusijo in Ukrajino), ko so bile spremembe še posebej poudarjene. Pri obravnavi navedenega se srečujemo z več pravnimi viri, ki imajo tako kogentno kot avtonomno naravo. Za nalogo je najpomembnejša Rdeča knjiga FIDIC, ki spada med avtonomne vire. Gre za vir, ki ga pripravlja Mednarodno združenje svetovalnih inženirjev (FIDIC) in uživa veliko mednarodno veljavo med izvajalci, naročniki in inženirji. Do zdaj sta bili izdani dve različici Rdeče knjige, naloga pa se koncentrira na novejšo, ki je bila izdana leta 2017. Zaradi avtonomne narave vira je njegova uporaba odvisna od volje strank, kljub temu pa morajo biti določbe skladne z nacionalnimi normami, ki so kogentne. Slednje je razlog, da je pomemben del naloge tudi nacionalna zakonodaja, v sklopu katere je najpomembnejši Obligacijski zakonik, ki veliko veljavo daje tudi Posebnim gradbenim uzancam. V nalogi je poudarjeno, da se omenjene ureditve med seboj razlikujejo, kar je glede na mednarodno naravo Rdeče knjige povsem razumljivo, vendarle pa lahko takšno stanje na nacionalnem nivoju povzroča težave oziroma zmedo. Dober primer takšne situacije je imenovanje tako imenovanega “nadzornika”, kar je izrecna zahteva slovenske gradbene zakonodaje, obravnavan vir tega pojma ne pozna, predvideva pa pomembno vlogo “inženirja”. Težava nastane, ker se njune naloge pogosto prepletajo, kar nakazuje tudi dejstvo, da ena oseba pogosto opravlja obe funkciji. Opravka imamo torej z dvema povsem ločenima samostojnima sistemoma normiranja, prekrivajoči si področji, ki pa hierarhično nista enakovredna. Problematika je poudarjena tudi pri obravnavi ene od pomembnejših določb, ki se jo tekom naloge problematizira, gre za 656. člen OZ. Ta ureja situacijo, ko stranki v pogodbo vključita določilo o nespremenljivosti cene. Situacija je v povezavi z Rdečo knjigo zanimiva, ker slednja takšnega določila ne pozna. To pa vpliva na določbe o spremembi cene, ki jih stranke v obliki splošnih pogodbenih pogojev, v pogodbo vključijo Če k omenjenim vprašanjem dodamo še področje načina, ki se uporablja za izračun spremembe, ki ga zakon ne ureja ampak ga prepušča poslovni praksi, lahko vidimo zanimiv preplet pravnih virov, ki v praksi urejajo predvsem večje gradbene projekte.
Keywords: gradbena pogodba, Rdeča knjiga FIDIC, sprememba cen pri gradbeni pogodbi, Obligacijski zakonik, določitev cene, cena na enoto mere, sprememba cen elementov, priznavanje podražitev, inženir, nadzornik, posebne gradbene uzance
Published in DKUM: 03.09.2025; Views: 0; Downloads: 29
Full text (2,76 MB)