1. Umetna inteligenca na področju izobraževanja z vidika učiteljevFeliks Strehar, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava uporabo umetne inteligence (UI) v izobraževanju z vidika učiteljev. Namen dela je bilo raziskati, kakšne so dosedanje izkušnje z uporabo orodij UI, ali vidijo UI kot uporabno, ali jo uporabljajo v svojem učnem procesu, kako jim najbolj koristi ter kakšne so njihovi pogledi na prihodnost izobraževanja. Uporabljena metodologija vključuje anketiranje učiteljev, katerih odgovore smo analizirali. Rezultati raziskave kažejo, da učitelji prepoznavajo prednosti UI, kot so prilagajanje učnih vsebin in avtomatizacija rutinskih nalog, vendar opozarjajo tudi na potrebo po dodatnem usposabljanju. Ugotovitve vključujejo priporočila za večje vlaganje v tehnično izobraževanje učiteljev ter skrb za etično uporabo UI v izobraževalnem procesu. Zaključki nakazujejo, da lahko UI bistveno izboljša izobraževanje, vendar je potreben premišljen pristop k njeni integraciji, da bi ohranili človeški element v učenju.
Keywords: Umetna inteligenca (UI), pogledi učiteljev, izobraževalni proces, etična uporaba umetne inteligence.
Published in DKUM: 20.11.2024; Views: 0; Downloads: 37
 Full text (962,73 KB) |
2. Pogledi učiteljev na vpliv epidemije covida-19 na socialni razvoj učencev na razredni stopnji : magistrsko deloPia Novak, 2023, master's thesis Abstract: Socialni razvoj je pomemben segment slehernega posameznika, ki prispeva k vzpostavljanju novih interakcij in kompetentnosti, ki vodijo k oblikovanju lastne identitete. Z uspešno razvitimi socialnimi kompetencami otroci pridobivajo na samozavesti in gradijo kakovostne medsebojne odnose, ki so za delovanje v družbi ključni. Razvoj socialnih kompetenc je odvisen tako od posameznikovih značajskih lastnosti kot okolja, v katerem biva in opravlja pomembne življenjske funkcije. Le-to je bilo močno spremenjeno v času epidemije covida-19. Namen magistrske naloge je bil s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 184 učiteljev razrednega pouka v osnovnih šolah v Sloveniji raziskati poglede učiteljev o vplivu epidemije covid-19 na socialni razvoj učencev na razredni stopnji. Zanimalo nas je, kako so po mnenju učiteljev omenjen razvoj zaznamovali ukrepi v vzgoji in izobraževanju, ki so bili uvedeni z namenom preprečevanja širjenja virusa ter na katero področje socialnega razvoja so le-ti imeli največji vpliv. S pomočjo kvantitativne obdelave podatkov smo ugotovili, da je po mnenju učiteljev celotno obdobje epidemije in z njim povezanimi ukrepi močno zaznamovalo socialni razvoj posameznika. Največ primanjkljajev so učitelji zaznali na področju učenčeve komunikacije in izražanja, povišanju števila konfliktnih situacij, oteženem reševanju le- teh, zmanjšani samostojnosti ter socializiranosti.
Keywords: pogledi učiteljev, socialni razvoj, covid-19, epidemija, razredna stopnja
Published in DKUM: 13.07.2023; Views: 584; Downloads: 127
Full text (559,07 KB) |
3. Pogledi osnovnošolskih učiteljev na formativno spremljanje : magistrsko deloMonika Sušec, 2023, master's thesis Abstract: Formativno spremljanje postaja v današnjih časih vedno pogostejši pristop, ki ga pri svojem poučevanju uporabljajo učitelji tako pri mlajših kot tudi starejših učencih. Gre za pristop, ki postavlja učenca v središče učnega procesa ter ga spremeni iz pasivnega v aktivnega udeleženca vzgojno-izobraževalnega procesa. V teoretičnem delu naše magistrske naloge smo v prvem delu natančneje predstavili preverjanje in ocenjevanje znanja, v drugem delu pa opredelili formativno spremljanje.
Namen našega magistrskega dela je bil ugotoviti, kako dobro osnovnošolski učitelji poznajo formativno spremljanje in njegove posamezne elemente, kako pogosto se jih poslužujejo pri lastnem poučevanju ter katere prednosti in pomanjkljivosti pri tem opažajo. Sodelovalo je 153 osnovnošolskih učiteljev. Rezultati anketnega vprašalnika so pokazali, da učitelji dobro poznajo formativno spremljanje in njegove elemente, največ znanja o njem pa so pridobili na različnih izobraževanjih. Ugotovili smo, da učitelji po načelih formativnega spremljanja poučujejo občasno, najpogosteje pa se poslužujejo različnih elementov. Učitelji v formativnem spremljanju vidijo različne prednosti, kot so samostojnejši in aktivnejši učenci, večja samozavest in bolj razvito kritično mišljenje pri učencih ter večje sodelovanje med njimi. Težave imajo predvsem s časovno omejitvijo, ohranjanjem discipline v razredu ter vzdrževanjem motivacije učencev.
Keywords: osnovnošolski učitelji, formativno spremljanje, elementi formativnega spremljanja, pogledi osnovnošolskih učiteljev
Published in DKUM: 26.05.2023; Views: 715; Downloads: 125
Full text (2,64 MB) |
4. Pogledi na kaznovanje : primerjava študentov varstvoslovja v dveh časovnih obdobjihDomen Mirt, 2022, master's thesis Abstract: Magistrska naloga se osredotoča na poglede na kaznovanje pri študentih Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Gre za morebitne bodoče praktike v kazenskem pravosodju, ki lahko v prihodnosti krojijo kaznovalno politiko države. Fokus študije je bil preučiti, ali se pogledi na kaznovanje študentov v času spreminjajo, natančneje v zadnjih devetih letih. Za izvedbo je bil uporabljen del istega vprašalnika, ki je bil uporabljen v prvotni študiji o pogledih mladih na kaznovanje. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletne ankete, ki je bila sestavljena iz 83 postavk, razdeljenih na šest sklopov. Pridobljeni podatki so bili analizirani s statističnimi analizami. V vzorec so bili zajeti študentje Fakultete za varnostne vede, ki so izpolnili spletno anketo (201 študent). Od tega je anketo izpolnilo 58 moških in 143 žensk, katerih povprečna starost je bila 22,4 let. Izmed vseh anketiranih študentov jih je 124 obiskovalo dodiplomske programe in 77 magistrski program. Rezultati statističnih analiz so pokazali, da študentje najbolj podpirajo retribucijo (povračilo za storjeno kaznivo dejanje), nato restitucijo (povrnitev škode) in nazadnje alternativne sankcije. Razlike med pogledi študentov na kaznovanje so bile zaznane glede na spol, raven študija in predhodno viktimizacijo. Študentke izražajo večjo podporo alternativnim sankcijam kot študenti; študenti podiplomskega študija so bolj naklonjeni strožjemu kaznovanju kot študenti podiplomskega študija. Predhodno viktimizirani študenti izražajo večjo podporo restituciji. V splošnem več kot polovica študentov ne zagovarja smrtne kazni. Ugotovitve so pokazale, da predhodna viktimizacija vpliva na nekatera stališča do smrtne kazni. Primerjava naše študije s študijo iz leta 2011 je pokazala, da je prišlo do pomembnih razlik v pogledih študentov na kaznovanje.
Keywords: magistrska dela, kaznovanje, študenti, varstvoslovje, pogledi, študije
Published in DKUM: 07.06.2022; Views: 700; Downloads: 67
Full text (1,34 MB) |
5. Trubarjev gmajn jezik kot za prvo slovensko knjižno normoMarko Jesenšek, 2008, original scientific article Abstract: Osnova za knjižni gmajn jezik je živa govorica, ki jo je Trubar poznal iz dolenjskih krajev, nadgradil pa jo je z gorenjščino in ljubljanskim govorom. Gmajn jezik je sopomenka za kranjski jezik, ki je prepoznaven po splošni razumljivosti, hkrati pa gre za jezikovni kompromis, tj. skupni imenovalec osrednjeslovenskega knjižnega jezika.
Keywords: zgodovina jezika, slovenščina, 16. st., jezikovna kultura, krajnski jezik, osrednjeslovenski knjižni jezik, protestantizem, pogledi na jezik
Published in DKUM: 31.05.2017; Views: 1996; Downloads: 202
Full text (265,15 KB)
This document has many files! More... |
6. KITARA V SLOVENSKI KOMORNI GLASBIIva Cerkvenik, 2016, master's thesis Abstract: V magistrskem delu so predstavljeni skladatelji, ki so in še pišejo za komorne zasedbe s kitaro. Na podlagi analize virov, biografskih in bibliografskih zapisov je narejen teoretični pregled njihovega življenja in ustvarjanja, izdelan aktualen seznam njihovih del in zbrano notno gradivo, ki je izvedeno v praktičnem delu. Praktični del magistrske naloge vsebuje izvedbo naslednjih štirih skladb: Pavel Mihelčič - Nokturni, za violino in kitaro; Igor Štuhec - Serenade Triste, za violino in kitaro; Pavle Merkù - Dve skladbi, za flavto in kitaro; Aleš Strajnar - Suita za flavto in kitaro Pogledi.
Keywords: Pavel Mihelčič, Aleš Strajnar, Pavle Merkù, Uroš Rojko, Igor Štuhec, Nejc Kuhar, Nokturni, za violino in kitaro, Serenade Triste, za violino in kitaro, Dve skladbi, za flavto in kitaro, Suita za flavto in kitaro Pogledi.
Published in DKUM: 18.01.2017; Views: 1656; Downloads: 147
Full text (8,42 MB) |
7. Nadarjenost in nadarjeni učenci pri pouku slovenščine - pogledi in stališča učiteljev pomurskih osnovnih šolSandra Svetec, 2016, undergraduate thesis Abstract: Vsak otrok ima temeljno pravico razvijati vse svoje sposobnosti in morebitne izjemne potenciale, šola pa je prva in osrednja nosilka odgovornosti, ki mu mora ta razvoj omogočiti. V evropskem prostoru se je, v primerjavi z ameriškim, skrb za izjemno sposobne, nadarjene učence pričela izpostavljati precej pozno. V današnjem slovenskem šolskem prostoru imamo zakonodajno-programska izhodišča za posebno obravnavo in vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci. Ta zahtevajo določene prilagoditve dela, drugačne didaktično-metodične pristope za skupino nadarjenih individuumov znotraj šolske populacije. Vendar pa sama zakonodaja ni dovolj. Pri uresničevanju koncepta na izvedbeni ravni, torej pri konkretnem uresničevanju na učenca usmerjenega učenja in razvijanju zavesti o individualnih potrebah nadarjenih učencev, so ključni njihovi učitelji. Od učitelja je v veliki meri odvisno, ali bo nadarjen posameznik na svojih močnih področjih do skrajnosti razvil zmožnosti, ki jih ima, ali bo ta razvoj oviran. V teoretičnem delu predstavljamo pojmovanja in koncepcije nadarjenosti, posebnosti in potrebe nadarjenih učencev, vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci ter vloge, pomembnejše lastnosti in kompetence učitelja nadarjenih učencev. V empiričnem delu predstavljamo izsledke raziskave, v katero smo vključili učitelje slovenščine s celotnega Pomurja in z njo osvetlili nekatere ključne plasti omenjene problematike, predvsem pa z nadarjenostjo in nadarjenimi učenci povezane poglede in stališča učiteljev slovenščine pomurskih osnovnih šol. Zanimalo nas je tudi, v kolikšni meri učitelji v praksi uresničujejo Koncept odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli ter, s katerimi ovirami in težavami se pri tem najpogosteje srečujejo.
Keywords: nadarjenost, nadarjeni učenci, vzgojno-izobraževalno delo, koncept, pogledi in stališča učiteljev
Published in DKUM: 24.08.2016; Views: 1827; Downloads: 285
Full text (4,69 MB) |
8. DIDAKTIČNE ZNAČILNOSTI KOMUNIKACIJE PRI ŠOLSKEM POUKUJelena Megovec, 2013, undergraduate thesis Abstract: Komunikacija je verbalni ali neverbalni proces izmenjave informacij ali sporočil, z namenom okrepiti ali posredovati svoje mnenje, znanje, želje ali samo posredovati svoje namere. V šoli prevladuje medosebna komunikacija, kjer je prisotna neposredna povratna informacija, pri kateri je v ospredju posredovanje sporočil, katerih namen je razumevanje in zapomnitev, ali pa instrumentalni pomen, ki omogoča določeno delovanje oziroma uporabo znanja. Poudarja se torej vsebina komunikacije. S tega vidika je pogosta vrsta komunikacije v odnosu učitelj – učenec enosmerna komunikacija. V okviru sodobnega, dinamičnega pouka pa takšen način komunikacije ne pride več v poštev. V sodobnem pedagoškem procesu je potrebno razvijati komunikacijo, ki jo poleg vsebinske strani označuje celostnost odnosov, ki jih v procesu komuniciranja sproži medsebojno sovplivanje učne vsebine, učencev in učiteljev. Ti odnosi so v komunikacijskem procesu prav toliko pomembni kot vsebina sama. Šele takšno komunikacijo lahko označimo za »interakcijo« v njenem pravem pomenu. V diplomskem delu je predstavljeno, zakaj je komunikacija osnovni pogoj za izvajanje pouka in kakšen vpliv ima na sociološki razvoj otroka ter kakšne so didaktične značilnosti komunikacije. Empirični del pa je prikazan s kratko analizo, v kateri je predstavljeno trenutno stanje komunikacije pri šolskem pouku ter orisana interakcija med učenci in učitelji ter metodami, ki jih le-ti uporabljajo, ter kako ta "odnos" vpliva na razvoj komunikacije. Za izdelavno teoretičnega dela diplomske naloge je bila uporabljena deskriptivna metoda s preučevanjem ter aplikacijo tuje in slovenske literature. V empiričnem delu diplomske naloge pa so na podlagi žepne študije in opazovanja pouka na osnovnošolskem ravni predstavljeni podatki in ugotovitve komuniciranja pri osnovnošolskem pouku.
Keywords: medosebna komunikacija, komunikacija v osnovni šoli, didaktični pogledi na komunikacijo, didaktične metode v komunikaciji, didaktična sredstva v komunikaciji
Published in DKUM: 28.05.2013; Views: 4587; Downloads: 966
Full text (664,48 KB) |
