Search the digital library catalog

Abstract: Cilj vsakega pogajanja je ustvariti kompromis med obema stranema. Ta naloga pa ni tako enostavna, kot se mogoče sliši, predvsem kadar govorimo o pogajanju v kriznih situacijah. V diplomskem delu so podani različni modeli pogajanj, ki jih uporabljajo profesionalni pogajalci pri kriznem pogajanju. Opisana je krizna situacija in katere so njene stopnje. V nadaljevanju je opredeljeno pogajanje, in sicer njegovi začetki, ki segajo že v biblijske čase ter vsi pomembnejši akterji, ki so vpleteni v celoten proces. Osrednji del diplomskega dela se osredotoča na modele pogajanj. Opisanih je sedem modelov, ki se jih pogajalci poslužujejo pri pogajanju. Ne glede na to, kateri model pogajalec uporablja, obstajajo osnovni elementi, ki so priporočljivi pri vseh kriznih pogajanjih. Modeli so si med seboj različni, vendar imajo kljub temu tudi določene podobne karakteristike. Zavedati se je treba, da je rešitev situacije odvisna od komunikacije med pogajalcem in storilcem. Kadar je komunikacija med njima slaba ali pa je v najslabšem primeru sploh ni, to predstavlja slab znak za uspešno rešitev. Zato so v diplomskem delu predstavljena tudi splošna komunikacijska načela, ki so priporočena za pogajalce. Že samo pogajanje je zahteven proces, kadar pa vpleteni storilci trpijo za duševno motnjo, je pogajanje še toliko bolj oteženo. Za lažje razumevanje, s čim se soočajo pogajalci, so opisane najpogostejše duševne motnje in podana priporočila, kako ravnati s tovrstnimi storilci.
Keywords: diplomske naloge, pogajalec, storilec, krizna situacija, pogajanje, komunikacija
Published in DKUM: 14.04.2021; Views: 1062; Downloads: 191
Full text (1,03 MB)

Abstract: Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer teoretičnega in empiričnega. Teoretični del magistrskega dela je razdeljen na tri dele, tako zajema glavna teoretična izhodišča proučevanja komuniciranja, konfliktov in pogajanj. Empirični del magistrskega dela zajema predstavljene rezultate raziskave, katero smo izvedli v dveh (podjetje A in podjetje B) malih, po dejavnosti različnih podjetjih iz območja koroške regije v Sloveniji. Cilj je bil raziskati, kakšno vlogo ima komuniciranje pri obvladovanju konfliktov in procesov pogajanj v enem in drugem podjetju ter medsebojna primerjava pridobljenih rezultatov obeh podjetij. Podali smo tudi priporočila za izboljšavo stanja v posameznem podjetju. Komuniciranje se nam na nek način zdi povsem preprosto, saj večina meni, da je to prirojena sposobnost. Po drugi plati pa smo spoznali, da pa le ni vse tako enostavno, kot se sliši. Ugotovili smo, da je učinkovitost naše komunikacije odvisna od mnogih raznolikih dejavnikov. Težko je reči, kakšno komuniciranje je »pravo«. Poznamo vrsto vzorcev, kateri odražajo sposobnosti in določene lastnosti sodelujočih v komunikacijskem procesu, njihova stališča, veščine in izkušnje. Prišli smo do spoznanja, da v obeh analiziranih podjetjih zaposleni v veliki meri uporabljajo veščine komuniciranja kot osnovno orodje dobrega vodenja in uspešnega dela vseh zaposlenih. V uporabi le-teh se zaposleni obeh podjetij ne razlikujejo. Tako zaposleni vedo v pravem trenutku jasno povedati pravo stvar, v pravem trenutku pa znajo tudi poslušati. V procesu komuniciranja pa so zaposleni pozorni tudi na neverbalno komunikacijo. Torej znajo zavestno izpeljati primerno prilagojeno komunikacijo. Spoznali smo tudi, da v podjetjih ne poteka vedno vse tako, kot smo si zamislili, kajti v njih sodelujejo ljudje z različnimi mišljenji, prioritetami in cilji. Teh je vse več, zato je tudi konflikt vse obsežnejši pojav današnjega časa. Seveda pa se cilji posameznikov razlikujejo od ciljev podjetja. Prav tako se razlikujejo cilji vsakega posameznika, zato hitro pride do konfliktnega stanja v podjetju. Kar pa ne smemo jemati kot nekaj nenavadnega, saj so konfliktne situacije del večine odnosov v podjetju. Zaposleni obeh analiziranih podjetij v veliki meri uporabljajo veščine obvladovanja konfliktov, vendar pa je uporaba le-teh med zaposlenimi enega in drugega podjetja drugačna. Spoznali smo tudi, da pojav konfliktov v podjetju nima le negativnega vpliva, saj lahko pogosto sprejmemo konflikt kot pozitiven pojav, ki vzpodbuja ustvarjalno reševanje problemov, katerega posledica so pozitivne spremembe v podjetju. Pomembno pa je, da znajo zaposleni konflikt pravočasno prepoznati in ga po najkrajši poti tudi odpraviti. Ljudje so se kdar koli v zgodovini svojega obstoja pogajali. Tudi danes se vsakodnevno srečujemo z veščinami pogajanja, ko se npr. pogajamo z družinskimi člani, med katerimi nas vežejo pomembne odločitve in interesi, v službi se pogajamo z nadrejenimi za boljši položaj v podjetju in o višini plače, pogajamo se tudi s konkurenco in se borimo za lastne koristi … Tudi zaposleni obeh analiziranih podjetij v veliki meri uporabljajo pogajalske veščine. Lahko rečemo, da je pogajanje stalen proces v življenju vsakega posameznika. Kljub razvoju tehnologije še ne poznamo naprave, ki bi lahko nadomestila človeška pogajanja, kajti ne poznamo alternative človeškemu umu. Vseeno pa nam je tehnologija v veliko pomoč pri hranjenju, urejanju in varovanju različnih podatkov in dokumentov.
Keywords: Komuniciranje, konflikt, pogajanje, proces, podjetje
Published in DKUM: 20.08.2019; Views: 1179; Downloads: 165
Full text (1,43 MB)

Abstract: Privilegij zoper samoobtožbo je danes ena izmed temeljnih (ustavnih) človekovih pravic, pa vendarle je njegova zgodovina še vedno zavita v tančico skrivnosti, ki jo poskušam odkriti v uvodnem delu diplomskega dela. V nadaljevanju predstavim pravno ureditev in sodno prakso privilegija v Združenih državah Amerike, pri čemer se osredotočam na Peti in Štirinajsti amandma, pot do Mirande in slavno odločitev iz leta 1966, ki je bila v naslednjih letih ostro kritizirana. Vendar so se organi pregona prilagodili precej hitro, pri tem pa jim je pomagalo tudi Vrhovno sodišče ZDA s svojimi odločitvami, s katerimi je izničilo namene Miranda Sodišča in drastično zožilo Mirando. In ko je ravno kazalo, da bo pokopana, je Dickerson odločil, da še ni čas za slovo: Miranda je ustavno pravilo, globoko ukoreninjeno v ameriško kulturo. Nekaj let kasneje je bil Dickerson pozabljen in je Chavez odprl vrata nasilnim zasliševalskim tehnikam, ko je Sodišče odločilo, da izsiljevanje izjav od osumljenca ne krši privilegija iz Petega amandmaja, razen če se take izjave uporabijo zoper obdolženca na sodišču. Sodišču je s svojimi odločitvami uspelo spodkopati okvir privilegija in Mirande, tako da mora osumljenec spregovoriti, če želi molčati. Molk ni več svet in je lahko ter tudi dejansko je uporabljen zoper obdolženca. V Sloveniji je situacija precej drugačna, čeprav si je naš zakonodajalec za izhodišče zakonske ureditve privilegija zoper samoobtožbo postavil znamenito Mirando. V drugem delu obravnavam položaj osumljenca v policijskem postopku, s poudarkom na dokazni vrednosti izjav, ki jih poda osumljenec. Večina osumljencev se odpove svojim pravicam in jih lahko policija neformalno zaslišuje. Kdo bi mogoče pomislil, da se jim v policijskem okolju slabo godi, vendar jih pred sodiščem čaka hujše zlo. Sodnik, ki bo nanje izvrševal pritiske, da naj se pogajajo s tožilcem in priznajo krivdo, kar je nezakonita, a še vedno tolerirana praksa.
Keywords: privilegij zoper samoobtožbo, pravica do molka, policijsko zaslišanje, priznanje, Miranda, pravica do zagovornika, pogajanje o krivdi, kazenski postopek, ZDA.
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 1840; Downloads: 291
Full text (546,47 KB)

Abstract: Ključna oseba vsakega podjetja je manager, ki z načinom vodenja, vplivanja, motiviranja, komuniciranja vpliva na vse ostale udeležence v podjetju. Ker je manager tudi eden izmed zaposlenih kadrov se mora le-ta zavedati, da s svojim vodenjem doprinese k uspešnosti ali izgubi poslov. Še kako je torej pomembno, kakšnega managerja podjetje zaposli, saj je od njegove sposobnosti vodenja odvisna prihodnost podjetja. Še večji izziv za podjetja predstavlja izbira managerja za mednarodne trge. Inteligenca, dominantnost, samozavest in zanesljivost, odprtost, fleksibilnost, iniciativnost so lastnosti, ki bi jih naj imel dober manager, vendar so za mednarodno poslovanje potrebne še druge: obvladati tuje jezike, poznati kulturne, družbene, gospodarske in pravne ureditve določenega trga kjer podjetje že posluje oziroma bi želelo poslovati, idr. Če podjetje šele namerava vstopiti na določen trg se običajno uporabljata 2 tržna pristopa: predstavitev na sejmu in osebna prodaja. Predstavitev na sejmu je najprimernejši način vstopa na tuj trg za izvozna podjetja in se tudi najbolj masovno uporablja. Za managerja je poslovati na mednarodnih trgih izziv, saj mora zaradi stalnih sprememb, tveganj, negotovosti, vedno biti pripravljen reagirati na spreminjajoče se pogoje. V zadnjem poglavju sem se dotaknila pogajanj. Brez pogajanj ni poslov. Pogajajo se managerji za dosego nekega cilja. Pogajanja so lahko verbalna, kjer sodelujoči izražajo svoja stališča na jasen način: ponudba, grožnja, obljuba, priporočila,.. ali pa neverbalna, kjer se sodelujoči izražajo z mimiko obraza, tonom glasu, kretnjami. Pogajalci se poslužujejo različnih strategij pogajanj: tekmovalno, sodelovalno ali podrejeno. Večina managerjev večjih podjetij bo uporabila tekmovalno strategijo, saj lahko izkoristi svoje prednosti na trgu in stisne v kot manjša podjetja, ki si za vsako ceno želijo določen posel.
Keywords: manager, podjetje, mednarodni trg, pogajanje.
Published in DKUM: 18.07.2016; Views: 1223; Downloads: 107
Full text (691,28 KB)

Abstract: V moji diplomski nalogi se bom osredotočila predvsem na konflikte, ki nastajajo znotraj vsake organizacije, ter so neizpodbitno vpeti v vsako poro delovanja le-te. Vsak konflikt nastane zaradi nasprotujočih si ciljev, vrednot, pričakovanj udeležencev v konfliktu. Ni organizacije, v kateri med sodelavci ne bi bilo trenj in konfliktov, nobena organizacija ni imuna nanje. Brez konfliktna organizacija je utopija in iluzija. Pojav konfliktov je torej vsakodnevni pojav, naloga vseh udeležencev pa je, da skupaj poiščejo ustrezne rešitve in tudi ustrezne poti za reševanje le-teh. Zelo pomembni so dobri in spoštljivi medsebojni odnosi, katere pa proizvaja predvsem dobro in pravilno komuniciranje med udeleženci, pri katerih prihaja do razhajanj. Zaradi dejstva, da vsak posameznik po svoje dojema in sprejema svet, ter zaradi nepopolne komunikacije, se konflikti kar vrstijo. Da bi se čim bolj uspešno spopadali z njimi, se moramo dobro pripraviti na reševanje le-teh z razumevanjem pogledov drugih in z razumevanjem komunikacijskih sposobnosti. Pri pravilnem pristopu v konfliktnih situacijah imajo pomembno vlogo tudi pogajanja, s katerimi skušamo najti optimalno rešitev za vse vpete v določen konflikt.
Keywords: konflikt, organizacija, medsebojni odnosi, komuniciranje, pogajanje
Published in DKUM: 06.08.2015; Views: 2457; Downloads: 386
Full text (1,08 MB)