Abstract: Uvod: Tehnologija, ki mogoča prikaz virtualne resničnosti je v sodobnem svetu vse bolj dostopna. V prosti prodaji so mnoge različne vsebine, ki sprožajo različne fiziološke odzive avtonomnega živčnega sistema. V raziskavi smo raziskali kako simulirana podvodna igra v virtualni resničnosti vpliva na delovanje avtonomnega živčnega sistema. Metode: V raziskavi smo uporabili eksperimentalno kvantitativno metodo. Vključenim prostovoljcem smo preko neinvazivnega merjenja različnih parametrov hemodinamike posredno merili delovanje avtonomnega živčnega sistema, med uporabo VR očal ter po uporabi VR očal. Podatke smo objektivno pridobili preko meritev hemodinamike ter subjektivno preko raziskovalčevega poročanja občutkov. Scenarij je obsegal stresne in prijetne dogodke. Hemodinamični odziv smo merili z napravo Task Force Monitor. Rezultati: Frekvenca srca (HR) je največji porast dosegla iz povprečnih 92±4,5 v mirovanju na povprečnih 110±20 utripov na minuto v stresnem območju. Srednji krvni tlak (MAP) je najvišjo vrednost dosegel v stresnem območju (iz 105±3,2 mmHg na 111±12 mmHg). Najnižjo vrednost MAP smo zabeležili v prvem prijetnem delu VR, in sicer 102±10mmHg. V stresnem delu virtualne resničnosti je povečano delovanje simpatičnega avtonomnega ter v prijetnem delu povečano delovanje parasimpatičnega živčnega sistema. Sklep: Avtonomni živčni sistem se odziva na zunanje informacije; naj si bodo te iz resničnega okolja ali virtualne resničnosti. Neprijetni/prijetni dogodki v virtualni resničnosti povzročijo resničen stres v človeškem telesu.Keywords: virtualna resničnost, avtonomni živčni sistem, podvodni virtualni svetPublished in DKUM: 17.06.2022; Views: 693; Downloads: 80 Full text (2,16 MB)
