1. Analiza podpornega okolja za žensko podjetništvo v SlovenijiPatricija Benčina, 2018, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomske naloge je bil raziskati in analizirati podporno okolje za žensko podjetništvo v Sloveniji. Raziskali smo tudi ekosistem za podjetništvo v Sloveniji in ugotovili, da smo v primerjavi z drugimi državami v Sloveniji razvili zelo dober podporni sistem za podjetništvo. Tako v Sloveniji poleg podjetnikov pomemben del podjetniškega ekosistema tvorijo naslednji udeleženci: Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, SPIRIT Slovenija, Enterprise Europe Network, Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in drugi.
Čeprav imajo ženske v Sloveniji enako možnost za poslovne priložnosti kot moški, se v praksi kaže, da je moških podjetnikov več kot ženskih podjetnic. Po raziskavi podpornega okolja za žensko podjetništvo v Sloveniji smo ugotovili, da v Sloveniji sicer obstajajo podporne institucije oziroma programi, ki so namenjeni ženskim podjetnicam, vendar je teh zelo malo. Nekatere izmed njih so: Skupnost slovenskih podjetnic, Društvo poslovnih žensk – FAM, Podjetniški center Zaupam vase!, Network MEMA, Dogodek 500 podjetnic. Ugotovili smo, da v Sloveniji na splošno manjka poslovnih inkubatorjev, namenjenih le ženskim podjetnicam, in da manjka podpore, ki bi povezovala tako podjetniški vidik kot vidik ženske, ki je mama in gospodinja.
Keywords: ženske podjetnice, ekosistem za podjetništvo, podporne institucije, pomen podpore.
Published in DKUM: 13.11.2018; Views: 1522; Downloads: 220
 Full text (974,54 KB) |
2. Problematika načrtovanja nasledstva v družinskih podjetjih s primeromMaja Kumin, 2018, master's thesis Abstract: En svet, več držav, mnogo podjetij in nešteto družin. Kakšna je povezava med omenjenim? Obstaja ena vrsta podjetij, ki je prav posebna. Gre za družinska podjetja, podjetja, v katerih se prepletata dva sistema, družinski na eni in poslovni na drugi strani. Omenjena podjetja pa so hkrati pomembna vrsta podjetij tako v Sloveniji kot v samem svetovnem gospodarstvu. Predstavljajo model najbolj trajnega podjetja na svetu in so pomembno gonilo gospodarske rasti, inovacij, zaposlovanja in socialne integracije. Kontinuirani uspeh omenjenih podjetij temelji na zagotavljanju, da bo naslednja generacija, ki bo prejela tako imenovano »štafetno palico«, motivirana za sprejemanje izzivov in pripravljena na delo za nadaljnjo rast, bodisi finančno, strateško, strukturno in organizacijsko (Železnik, 2018).
V magistrskem delu obravnavamo področje družinskega podjetništva, predvsem nas zanima nasledstvo družinskih podjetij, saj slednje velja za eno izmed problemskih področij omenjenih podjetij.
Najprej smo se posvetili opredelitvi družinskega podjetja, nadalje pa problemu nasledstva v le-teh. Prenos podjetja na naslednjo generacijo namreč predstavlja ogromen problem, saj ga preživi izredno malo družinskih podjetij. Da bi se slednje spremenilo, da bi bilo družinskim podjetjem lažje, ko se soočajo s procesom nasledstva so tu podporne institucije za družinsko podjetništvo, ki na različne načine pomagajo družinskim podjetjem – svetujejo, organizirajo različne dogodke, izdajajo priročnike, knjige in podobno. Ugotovili smo, da je tema družinskih podjetij v Sloveniji dokaj nova, a postaja vse bolj aktualna, saj je iz leta v leto vse več različnih raziskav in člankov na omenjeno tematiko.
Ker smo želeli dobiti čim bolj pristen vpogled kako družinska podjetja delujejo in s kakšnimi problemi se soočajo, smo v delu proučevali družinsko podjetje Kodila, d. o. o., ki se že tretjo generacijo ukvarja s predelavo mesa in mesnih izdelkov. Opravili smo intervju z lastnikom podjetja, predstavili rezultate slednjega in omenjeno primerjali z ugotovitvami dosedanjih raziskav. Podali smo tudi kritično oceno rezultatov in predloge za uspešno izvedbo medgeneracijskega prehoda.
V sklepu smo poudarili ugotovitve in ključna spoznanja, odgovorili na raziskovalna vprašanja ter predlagali kaj bi bilo še dobro raziskati v prihodnje. Med drugim smo ugotovili, da gre pri prenosu nasledstva za dolgotrajen proces. Zato pravočasno načrtovanje nasledstva v družinskih podjetjih predstavlja ključ do uspešnega prenosa družinskega podjetja.
Keywords: družinsko podjetje, problem nasledstva, načrtovanje nasledstva, podporne institucije, družinsko podjetje Kodila, d. o. o.
Published in DKUM: 19.10.2018; Views: 1505; Downloads: 259
Full text (1,79 MB) |
3. Ugotavljanje družbene odgovornosti na primeru izbranega podjetjaTamara Kerčmar, 2017, master's thesis Abstract: Dandanes se od organizacij več ne pričakuje samo to, da so njihovi proizvodi in storitve kakovostni temveč tudi, da je organizacija družbeno odgovorna. Zavedati se morajo, da je ključnega pomena, da v svoje poslovanje prostovoljno vključujejo skrb za družbo in okolje. Organizacije se morajo zavedati, da morajo iti izven okvirjev pričakovanega. S tem ko je določena organizacija družbeno odgovorna dela v svojo korist ter v korist njenih deležnikov.
Čeprav se je v Sloveniji koncept družbene odgovornosti razvil dokaj pozno, pa danes težko najdemo organizacijo, ki ne bi bila družbeno odgovorna vsaj do enega od svojih deležnikov. Z družbeno odgovornostjo se je s sprejetjem Lizbonske deklaracije leta 2000 aktivno začela ukvarjati tudi Evropska unija.
Cilj magistrske naloge je bil teoretično in praktično proučiti družbeno odgovornost organizacij. Tako smo na primeru izbranega podjetja X proučili dimenzije ter raven družbene odgovornosti. Zaposleni v podjetju so izpolnili anketni vprašalnik v pisni obliki, nato pa smo podatke obdelali s programom SPSS. Predstavili smo tudi podporne institucije, ter aktivnosti na področju družbene odgovornosti v Sloveniji.
Dolgoročno bi tako naj družbeno odgovorno ravnanje organizacijam prinašalo korist, saj si s tem organizacija dviga tudi svoj ugled v družbi.
Keywords: Družbena odgovornost, modeli družbene odgovornosti, deležniki družbene odgovornosti, ISO 26000, SA8000, podporne institucije
Published in DKUM: 12.12.2017; Views: 1700; Downloads: 223
Full text (1,83 MB) |
4. Dostopnost do virov financiranja malih podjetijVesna Glavak, 2017, master's thesis Abstract: Majhna in srednje velika podjetja imajo pomembno vlogo pri gospodarski rasti, saj predstavljajo več kot 99 odstotkov vseh družb v EU in Sloveniji. Mala in srednje velika podjetja so v Sloveniji pomembnejša za gospodarski razvoj kot v povprečju v EU, saj prav ta podjetja prispevajo k večji zaposljivosti in ustvarjanju dodane vrednosti za okoli pet odstotnih točk več kot je evropsko povprečje. Le-to znaša 66,5 odstotka vseh zaposlenih v zasebnem sektorju, ki ustvarjajo okoli 60 odstotkov bruto dodane vrednosti.
Iz zgoraj omenjene statistike vidimo, da so mala in srednje velika podjetja veliko bolj fleksibilna kot velika, zaradi tega bolj ranljiva in prepoznana kot kategorija, ki ima otežen dostop do finančnih virov. Tako je za podjetja zelo pomembna ponudba različnih virov financiranja, ki so predstavljena v magistrskem delu.
Zelo pomembno vlogo pri dostopu do finančnih virov imajo razne domače in mednarodne institucije ter država skupaj z razvojno politiko EU. Zavedajo se, da so mala podjetja zelo pomembna za razvoj gospodarstva, zato so instrumenti in dostop do finančnih virov usmerjeni prav v to.
Keywords: stopnje financiranja, viri financiranja, podporne institucije, dostop do finančnih virov
Published in DKUM: 27.10.2017; Views: 1008; Downloads: 152
Full text (2,75 MB) |
5. ANALIZA PODPORNEGA OKOLJA ZA INOVIRANJE V SLOVENIJINedim Hamzić, 2014, undergraduate thesis Abstract: V težkih časih kot so sedaj je ključnega pomena za gospodarstvo, da se podjetja posvetijo inoviranju. Številni posamezniki generirajo raznorazne inovativne predloge, vendar zaradi nezmožnosti podpornih institucij, da tem podjetnikom nudi celostno podporo ideje ne preidejo iz invencije v inovacijo. Pomislite koliko koristi bi imeli vsi udeleženci v tem procesu, če bi le znali podpirati dobre inovativne ideje posameznikov. Gre se predvsem za finančne težave, saj denarja ki je namenjen raziskovalno-razvojnim dejavnostim ne uporabljamo na pravi način. Kar hočemo povedati je to, da je težava v alokaciji sredstev. Seveda so tudi številne druge težave, ki preprečujejo podjetjem, da bi se razvijala tako v začetni fazi svojega poslovanja kot tudi v končnih fazah.
Podpornih institucij je v Sloveniji zelo veliko. Mogoče je tudi to težava, saj bi bilo bolj smiselno, da jih je manj, vendar da so takšne ki nudijo celostno podporo inoviranju podjetjem. Po statističnih podatkih se je v obdobju od 2008 do 2010 delež inovacijsko aktivnih podjetij v Sloveniji zmanjšal glede na obdobje 2006-2008. Kar predstavlja še dodatno težavo je to, da se je v večini EU držav zgodilo ravno nasprotno. Delež inovacijsko aktivnih podjetij se je v obdobju 2008-2010 povečal glede na obdobje 2006-2008.
V diplomskem seminarju smo tudi ugotovili, da največ podpore inoviranju nudijo tehnološki parki. Do te odločitve so nas privedli številni dejavniki. Možno je seveda, da bi po drugih dejavnikih katere druge institucije nudile več podpore inoviranju, vendar po naših kriterijih in analizi njihovih dejavnosti smo se odločili da tehnološki parki nudijo največ podpore inoviranju. Pri drugih institucijah je enostavno bilo preveč nepopolnosti pri izpolnjevanju naših kriterijev in tako se nismo odločili za njih.
V prihodnjih letih pričakujemo od podpornih institucij predvsem večjo vključitev v celoten proces pomoči podjetjem, ki bi rade vstopile na trg z inovativnim izdelkom/storitvijo. Pričakujemo tudi boljšo porabo sredstev, saj iz leta v leto za raziskovalno-razvojne dejavnosti porabimo več sredstev, kot smo pa prej ugotovili se je stopnja inovacijsko dejavnih podjetij zmanjševala v Sloveniji. Podjetja, podporne institucije in država bodo morali narediti nekaj veliki potez, saj nam bo to pomagalo na dolgi rok, poleg tega pa bomo vsi imeli koristi zaradi tega.
Keywords: Invencija, inovacija, inoviranje, podporne institucije, inovacijska dejavnost v Sloveniji.
Published in DKUM: 13.08.2014; Views: 1738; Downloads: 125
Full text (276,38 KB) |
6. |
