Search the digital library catalog

Abstract: Magistrsko delo obravnava podobo Juda v izbranih delih slovenskih avtorjev in avtoric od druge polovice 19. do začetka 20. stoletja, in sicer Pavline Pajk, Josipa Vošnjaka, Otona Župančiča in Antona Novačana. Teoretični del orisuje zgodovinsko ozadje judovstva na Slovenskem, razvoj oblik antisemitizma, judovske dejavnosti in vloge v gospodarstvu, ki sta pogojevali družbeno mišljenje za oblikovanje predsodkov in stereotipizacije judovskih telesnih in psiholoških značilnosti ter izhodišča za podobe Drugega. Analitični del zajema obravnavo izbranega literarnega korpusa šestih literarnih besedil slovenskih avtorjev in avtoric, pri katerih smo zaznali dovoljšno pojavnost Juda. Vanj spadajo drame Pene (1889) in Premogar (1893) Josipa Vošnjaka, Herman Celjski (1928) Antona Novačana ter Veronika Deseniška (1924) Otona Župančiča, daljša povest Josipa Vošnjaka Navzgor-navzdol (1909) in roman Pavline Pajk Arabela (1885). V kronološkem zaporedju nas v posameznih literarnih besedilih zanima tematizacija judovstva, stereotipizacija glede na zunanjo in notranjo karakterizacijo Judov in opredelitev Juda kot podobe Drugega. Judom kot pripadnikom religije in hkrati etnične skupine so bile skozi različna obdobja zgodovine očitane mnoge kulturno-verske razlike, ki so vodile k pripisovanju značilnosti nepredstavljivih razsežnosti. Nenehno so bili odmaknjeni na rob družbe, njihove dejavnosti in vloge v gospodarstvu so bile ključnega pomena za mnoge krivice in tegobe. Ideološke in družbene spremembe so omogočale sprejetje antisemitskih idej, industrializacija in modernizacija pa sta v novonastali družbeni shemi pogojevali razvoj stereotipnega Juda v tolikšnih oblikah. Literatura nam predstavlja obraz miselnosti družbe. Antisemitizem je na prelomu stoletja preveval vse tri slovenske politične tabore, Judje so za Slovence bili glavni ideološki nasprotniki. Nacionalni interesi s političnim ozadjem so pod vplivom okolice našli obliko in obraz v književnosti tudi pri nas. Z izjemo drame Premogar je pogostost prisotnosti judovskih likov v izbranih literarnih delih po pričakovanjih močna. V nekaterih ponazoritvah je tematizacija judovstva nazornejša, vendarle pa lahko v vsakem izmed izbranih del opazimo vsaj kakšno obliko. Prav tako je skoraj povsod judovski videz upodobljen s poudarjenim nosom, kodrastimi lasmi, temnimi očmi, določata ga tudi umazanost in temna oblačila. Preseganje stereotipizacije zunanjosti je redka. Judje so zastopani kot antagonisti, izjema je le Veronika Deseniška, odražajo jih številne negativne značajske lastnosti – spletkarstvo, lažnivost, koristoljubnost, pohlepnost itd. Obenem so v veliki meri povezani z bogastvom in denarnimi posli, tudi s temnimi silami, in so zastopniki stereotipnih judovskih poklicev. Opaziti je judovsko drugačnost – jezikovno, versko, tudi nacionalno. Čeprav so del skupnosti, iz nje izstopajo in zavzemajo položaj Drugega.
Keywords: Pavlina Pajk, Josip Vošnjak, Oton Župančič, Anton Novačan, podoba Juda, stereotipizacija, antisemitizem, podoba Drugega.
Published in DKUM: 03.12.2021; Views: 925; Downloads: 176
Full text (1,03 MB)