1. Modeliranje podnebne ustreznosti za gojenje oljk (Olea europaea) na vzhodnem Jadranu (Slovenija, Hrvaška)Iztok Lorenčič, Mitja Kaligarič, Daša Donša, Jaša Veno Grujić, Danijel Ivajnšič, 2022, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Pridelava oljk je ranljiv kmetijski sistem, primeren za študije vpliva podnebnih sprememb zaradi dolge življenjske dobe oljčnega drevesa, njegove občutljivosti na sušo in visoke temperature ter vse večje vloge oljčnih nasadov v gospodarstvu sredozemskih območij. S pomočjo prostorske analize smo ugotavljali, kakšna je podnebna ustreznost za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem. Ocenjujemo vpliv bioklimatskih spremenljivk na razširjenost oljčnikov na tem območju, vrednotimo prihodnje podnebne pogoje za gojenje oljk, zaznavamo variabilnost modelnih podnebnih napovedi na primeru oljčnikov in identificiramo prihodnja ustrezna in neustrezna območja za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem. Obravnavana podnebna scenarija RCP4.5 in RCP8.5, v primeru oljke, kažeta različen razvoj ustreznih površin za gojenje na raziskovanem območju. Model Mahalanobisove tipičnosti (MT) napoveduje krčenje ustreznih pogojev v severnem predelu območja. Model Podnebne ustreznosti pridelka (CCS) pa kaže največje razlike v podnebni ustreznosti za gojenje oljk na območju Dalmacije, kjer bo lahko v prihodnosti več ustreznih površin tudi v notranjosti celine. Dolgoročne podnebne napovedi so lahko na lokalnem nivoju dokaj nezanesljive. Za natančnejše napovedi ustreznih pogojev za gojenje oljke bi bile potrebne bolj poglobljene analize na regionalni ravni. Prav gotovo bo oljkam v prihodnosti ustrezalo toplejše ozračje, vendar je problematika večplastna.
Keywords: emisijski scenariji, modeli razširjenosti vrst, podnebna ustreznost, prostorske analize, bioklimatske spremenljivke
Published in DKUM: 03.06.2024; Views: 151; Downloads: 13
 Full text (1,69 MB)
This document has many files! More... |
2. Podnebna ustreznost smučarskih središč EvropeTomaž Markovič, 2021, master's thesis Abstract: Podnebje na Zemlji se spreminja že vse od njenega nastanka in nikoli ni bilo stalnica. Podnebne spremembe v precejšnji meri vplivajo na naravne in antropogene sisteme. Med drugim se posledice spreminjanja podnebja čutijo pri številnih gospodarskih dejavnostih, ki so predvsem odvisne od naravnega okolja. Glede na številne študije znanstvenikov iz celotne Evrope imajo podnebne spremembe tudi vedno večji negativni vpliv na večino smučarskih središč Evrope. Glede na številne napovedi in analize naj bi konec stoletja imela pogoje za obratovanje le še smučarska središča v visokogorju. Osrednji namen magistrske naloge je objektivno oceniti vpliv podnebnih sprememb na ustreznost smučarskih središč v prihodnih desetletjih in analizirati na katerih območjih v Evropi bodo pogoji za smučanje v prihodnosti še ustrezni ter kakšen vpliv bo imela podnebna ustreznost v prihodnosti na število nočitev turistov v izbranih evropskih državah in slovenskih občinah. Na podlagi dveh različnih podnebnih globalnih modelov, podnebnega scenarija RCP8.5, prostorskih podatkov o legi smučišč in o obisku turistov v smučarski sezoni, smo prišli do dveh različnih napovedi. Podnebni globalni model HadGEM–ES potrjuje številne napovedi znanstvenikov, da bodo konec stoletja lahko obratovala le še visokogorska smučarska središča po celotni Evropi. Z dosedanjimi napovedmi modela HadGEM–ES in evropskih znanstvenikov pa se ne ujemajo rezultati podnebnega globalnega modela CNMR–CM5, ki napoveduje, da bo podnebna ustreznost za vsa evropska smučarska središča podobna kot je danes. Na podlagi povprečnih podatkov o podnebni ustreznosti obeh obravnavanih podnebnih globalnih modelov in povprečju števila nočitev turistov smo prišli do zaključkov, da se bo konec 21. stoletja turistični obisk zimskih smučarskih središč močno zmanjšal v vseh obravnavanih evropskih državah. Rezultati magistrskega dela imajo tako aplikativno vrednost predvsem za občine, regije oz. države, za katere je zimski turizem velikega pomena.
Keywords: podnebne spremembe, podnebna ustreznost, evropska smučarska središča, zimski turizem
Published in DKUM: 02.08.2021; Views: 999; Downloads: 93
Full text (2,52 MB) |
3. Vpliv podnebnih sprememb na kmetijske kulture v EvropiAleš Zver, 2019, master's thesis Abstract: Magistrsko delo z naslovom Vpliv podnebnih sprememb na kmetijske kulture v Evropi smo izdelali z namenom, da ocenimo, kam peljejo podnebne spremembe na področju kmetijstva v Evropi. Ugotavljamo, da imajo podnebne spremembe tako negativne kot pozitivne posledice za kmetijstvo, hkrati pa sama kmetijska dejavnost lahko vpliva na spreminjanje podnebja. S tremi različnimi globalnimi podnebnimi modeli (CC, HE in MP), v sklopu katerih smo obravnavali tri različne scenarije (RCP2.6, RCP4.5 in RCP8.5), ter s pomočjo geografskega informacijskega sistema, smo izdelali karte, ki nakazujejo trend spreminjanja podnebnih pogojev za izbrane kmetijske kulture v 2. polovici 21. stoletja. Ugotovili smo, da bi se lahko povprečne letne temperature po najbolj pesimističnem scenariju (RCP8.5) na posameznih območjih v Evropi dvignile tudi za več kot 5 °C. Za analizo smo izbrali najbolj tradicionalne oz. specifične kmetijske kulture v Evropi, to so pšenica [Triticum aestivum L.], koruza [Zea Mays L.], krompir [Solanum tuberosum L.] in oljka [Olea europaea L.]. Na podlagi bioklimatskih lastnosti za posamezno kulturo smo izdelali karte, ki prikazujejo podnebno ustreznost za pridelavo izbrane kulture v 2. polovici 21. stoletja. Ugotovili smo, da se bo ustreznost za pridelavo izbranih kmetijskih kultur v prihodnosti ob obravnavanih podnebnih trendih v splošnem pomikala v višje geografske širine in nadmorske višine. Na podlagi rezultatov podnebne ustreznosti smo analizo nekoliko poglobili s pomočjo metode CVA (Change Vector Analysis) in tako ugotavljali, na katerih območjih v Evropi bo v prihodnosti imela temperatura zraka in na katerih spremenjena količina padavin večji pomen pri spreminjanju podnebne ustreznosti za pridelavo oz. gojenje izbranih kmetijskih kultur.
Keywords: evropska kmetijska politika, globalni podnebni modeli, podnebne spremembe, podnebna ustreznost, kmetijske kulture, RCP
Published in DKUM: 27.08.2019; Views: 2923; Downloads: 375
Full text (6,44 MB) |
