| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Trendi temperatur na Balkanu med letoma 1961 in 2018 ter ocena temperaturnih sprememb v obdobju 2021-2100
Patricija Tjukajev, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo proučevali trende temperatur na Balkanu za obdobje med letoma 1961 in 2100. Z obstoječo literaturo smo definirali območje Balkana, pojasnili pojem podnebnih sprememb in raziskali, kako se je podnebje tukaj spreminjalo v preteklosti ter kakšne so bile posledice. S podatki, pridobljenimi na spletni klimatološki podatkovni bazi, smo v programu QGIS kartografsko prikazali razlike, nastale v preteklosti in z upoštevanjem dveh podnebnih modelov predstavili predvidevanja za temperaturne spremembe do konca 21. stoletja. V programu ArcGis smo na podlagi preteklih temperaturnih sprememb in prihodnjih napovedi izračunali trende, ki so nam prikazali intenzivnost naraščanja temperatur po Balkanu. Ugotovili smo, da se večina regij na Balkanu segreva od leta 1961 in se bo segrevala v nadaljnje. Po scenariju SSP1-2.6 naj bi se naraščanje temperatur pričelo umirjati po letu 2080, na nekaterih predelih pa naj bi temperature celo nazadovale. Scenarij SSP3-7.0 z bolj pesimističnimi napovedmi predpostavlja visoko naraščanje temperatur vse do leta 2100. Najvišji skoki temperatur so bili in bodo v prihodnje zabeleženi v poletnih mesecih, medtem ko so najnižji porasti temperatur predvideni za jesenske mesece. Dosedanji in prihodnji trendi kažejo na višji porast temperatur v notranjosti Balkanskega polotoka, medtem ko naj bi se obalni predeli segrevali manj. Dolgoročno naj bi to privedlo do manjših temperaturnih razlik med obalnimi in kontinentalnimi deli Balkana.
Keywords: podnebje, temperaturne spremembe, Balkan, podnebni modeli, globalno segrevanje
Published: 01.10.2021; Views: 64; Downloads: 12
.pdf Full text (5,11 MB)

2.
Taksonomsko-Morfološka analiza mačjih ušes iz oblikovnega kroga ophrys holosericea agg. v sloveniji, istri in kvarneru
Nika Pavlec, 2019, master's thesis

Abstract: S pomočjo klasične morfometrije cvetov in ob uporabi multivariantnih statističnih metod smo analizirali cvetove petih taksonov iz oblikovnega kroga čmrljelikega mačjega ušesa (Ophrys holosericea agg.). Morfološko smo ovrednotili cvetove tipske podvrste (O. holosericea s.s.) in jih primerjali s taksoni: O. holosericea subsp. untchjii, O. holosericea subsp. medea, O. cf. serotina in O. holosericea subsp. tetraloniae. Območje raziskave zajema področja Slovenije in Hrvaške. Analizirali smo cvetove iz 18 lokacij. Korelacijski testi so bili izvedeni na podlagi 19 bioklimatskih spremenljivk in prve glavne morfološke komponente. Rezultati so pokazali, da devet bioklimatskih spremenljivk statistično značilno vpliva na velikost in obliko cvetov. Dokazali smo, da na opazovane morfološke znake cvetov, ki se uporabljajo za razlikovanje taksonov Ophrys holosericea, vplivajo lokalne podnebne razmere. Pokazali smo tudi, kako težko je razmejiti taksone na podlagi 19 morfoloških znakov cvetov. Prav zato bi morali pri določanju taksonov iz rodu Ophrys upoštevati ekološke pogoje posameznih lokacij.
Keywords: Ophrys holosericea, Jugovzhodna Evropa, morfometrija, podnebje, klinalna variabilnost
Published: 26.11.2019; Views: 678; Downloads: 121
.pdf Full text (2,21 MB)

3.
Ekomorfološka variabilnost lobanje poljskih voluharic (rod Microtus): pristop z geometrijsko morfometrijo
Selma Selimović, 2019, master's thesis

Abstract: Skupina arvalis iz rodu Microtus je znana po morfološko podobnih vrstah ter zapletenih medsebojnih taksonomskih razmerjih. V okviru magistrske naloge sem z metodami geometrijske morfometrije ovrednotila morfometrično variabilnost lobanje štirih vrst poljskih voluharic. V raziskavo sem vključila 289 osebkov, med katerimi sem analizirala sekundarni spolni dimorfizem, medvrstno variabilnost in znotrajvrstno geografsko variabilnost. Vpliv podnebja na variabilnost ventralne strani lobanje M. arvalis sem analizirala posebej. Med spoloma sem potrdila prisotnost različnih vzorcev spolnega dimorfizma. Medvrstno variabilnost v velikosti in obliki lobanje sem preverila za vrste M. arvalis, M. obscurus, M. mystacinus in M. ilaeus. Rezultati analize variance so visoko signifikantni (F3, 285 = 26,66; p < 0,0001), z izjemo M. arvalis in M. obscurus, ki med seboj ne kažeta signifikantnih razlik (p > 0,05). Največjo lobanjo so imeli predstavniki vrste M. ilaeus. Geografsko variabilnost sem preverjala znotraj štirih filogenetskih skupin M. arvalis (F5, 169 = 24,9; p < 0,0001), kjer so se le osebki iz Slovenije in BiH statistično razlikovali med posameznimi lokalitetami. Variabilnost v obliki lobanje med vrstami in populacijami M. arvalis sem preverila z diskriminantno analizo. P-vrednosti permutacijskega testa za matriko Prokrustovih razdalje so pokazale, da se vrste in filogenetske skupine med seboj signifikatntno razlikujejo (p > 0,05). Najbolj variabilni strukturi sta bili bobnični mehur in rostrum. V zadnjem delu naloge sem z analizo PLS ocenila odnos med podnebjem in obliko ventralno obliko lobanje. Na podlagi RV koeficienta sem ugotovila signifikatno povezavo med podnebjem in obliko lobanje (RV = 0,544; p < 0,0001). Multipla regresija ni potrdila povezave med podnebjem in velikostjo lobanje (p = 0,144). Sklepam, da signifikantna korelacija med obliko in bioklimatskimi spremenljivkami kaže morda na delovanja selektivnih pritiskov, ki jih predstavljajo okoljski dejavniki.
Keywords: Microtus, poljska voluharica, lobanja, geometrijska morfometrija, spolni dimorfizem, medvrstna in znotrajvrstna variabilnost, podnebje
Published: 22.11.2019; Views: 511; Downloads: 81
.pdf Full text (2,44 MB)

4.
Podnebne značilnosti Koroške
Aleš Praprotnik, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo proučevali podnebne značilnosti statistične regije Koroške. Analizirali smo 11 različnih podnebnih parametrov, ki jih beležijo meteorološke postaje. Nekatere meteorološke postaje so ob koncu 20. stoletja prenehale delovati, druge so imele izpad beleženja podatkov, zato smo pri določenih morali podatke interpolirali, da smo lahko proučevali enako dolgo obdobje. Vsaka izmed treh dolin – Mežiška, Mislinjska in Zgornja Dravska – ima postaje razporejene na različnih lokacijah in nadmorskih višinah, kar omogoča dobro pokritost območja in s tem posledično odražanje podnebja. V Mežiški dolini smo obravnavali 7 postaj, v Mislinjski 5 in v Zgornji Dravski dolini 6. Postaja na Uršlji gori je bila uporabljena v analizah, kjer je bilo to smotrno. Postaji pod Šumahovim vrhom v Črni na Koroškem ter pod Kremžarjevim vrhom v Slovenj Gradcu nista bili uporabljeni za resne analize kot druge postaje, saj sta imeli obdobje delovanja prekratko. Podobno velja za postajo Zgornje Kaple. Rezultati analiz vseh vključenih postaj so v našem primeru najboljši pokazatelj, kakšno podnebje je na Koroškem. Pridobili smo znanje, kateri del Koroške ima največ padavin, kateri najmanj, kje so temperature v povprečju najvišje in kje najnižje. Enako velja za vse ostale uporabljene parametre. Trend podnebnih elementov je pokazal, da je Koroška prav tako izpostavljena podnebnim spremembam – nekaterim bolj, nekaterim manj. Skupna analiza je pokazala, da ima Koroška negativen trend skoraj pri vseh postajah, kar pomeni, da bomo v prihodnosti čedalje bolj izpostavljeni vremenskim neprilikam. Ob koncu naloge smo preko pridobljenih podatkov trenda skušali še projicirati podnebne spremembe na kmetijstvo, energetiko in fenofaze na nivoju regije. Pomagali smo si z znanjem, ki smo ga pridobili med študijem, ter preko letnih poročil Republike Slovenije za okolje ter poročil drugih strokovnjakov. Ugotavljamo, da vsak odklon od dolgoletnega povprečja pomeni nove težave, ki prizadenejo tako kmetijstvo in gospodarstvo kot vsakdan vseh ljudi. Podnebne spremembe niso neznanka, so vedno bolj zaznavne in čedalje bolj vpete v naš vsakdan. Pomembno je, da se naučimo varovati naravo in jo ohranjati v dobrem stanju, dokler je to še mogoče, kajti ko presežemo njeno mejo »absorbiranja« pridelanih odpadnih materialov in drugih snovi, potem je njeno stanje uničeno in ga je (ne)mogoče vrniti v prvotno. Proces čiščenja in obnove npr. določenega degradiranega območja (na Koroškem je takšen primer Zgornja Mežiška dolina, ki je onesnažena s svincem) je zelo dolgotrajen in (pre)drag postopek, ki lahko odločilno vpliva na nadaljnje procese (bodisi z zmanjšanjem ali pa celo s prenehanjem sanacije degradiranih območij).
Keywords: Koroška, Mežiška, Mislinjska in Zgornja Dravska dolina, podnebje, trend, padavine, podnebne spremembe.
Published: 23.08.2018; Views: 1109; Downloads: 132
.pdf Full text (3,40 MB)
This document has many files! More...

5.
Vpliv podnebnih sprememb na naravne nesreče na območju Slovenije
Karmen Hozjan, 2015, original scientific article

Abstract: Članek obravnava vpliv podnebnih sprememb na naravne nesreče po statističnih regijah v Sloveniji. Predstavili smo rezultate statističnega pregleda in izračunanih trendov, povprečnih temperatur, padavin in vodne bilance, v obdobju zadnjih tridesetih let v Sloveniji, za izbrane meteorološke postaje. V drugem delu smo statistično analizirali posamezne naravne nesreče in kartografske prikaze ocenjene škode, ki so jo povzročale naravne nesreče po statističnih regijah v Sloveniji, v obdobju 2000‒2013.
Keywords: Slovenija, podnebje, klimatske spremembe, naravne nesreče, elementarne nesreče
Published: 16.04.2018; Views: 637; Downloads: 78
.pdf Full text (1,29 MB)
This document has many files! More...

6.
VPLIV PODNEBNIH SPREMEMB NA NARAVNE NESREČE NA OBMOČJU SLOVENIJE
Karmen Hozjan, 2015, master's thesis

Abstract: Podnebne spremembe so tema, ki jo v številnih razpravah slišimo vsakodnevno. Podnebje je že od nekdaj imelo pomemben vpliv na bivalno okolje človeka, na kmetijstvo, turizem ipd. in že od nekdaj smo se morali prilagajati podnebni spremenljivosti. Toliko bolj pa je prilagajanje potrebno zdaj, ko so podnebne spremembe dejstvo sedanjosti in še večja grožnja prihodnosti. Slovenija je reliefno in podnebno zelo raznolika. Na njenem območju se mešajo vplivi alpskega, mediteranskega in panonskega podnebja, kar še dodatno pripomore k večji dovzetnosti za podnebne spremembe. Najpogostejše naravne nesreče, ki so posledica podnebnih sprememb v Sloveniji, so predvsem poplave, neurja s točo in suša. Naravne nesreče vsako leto po svetu terjajo veliko življenj in povzročajo vedno večjo materialno škodo. Pogosto so za to krive podnebne spremembe, ki pripeljejo do nastanka vremensko pogojenih ujm. V zadnjem času je pogostost slednjih še izrazitejša, ogroženost ljudi pa s tem tudi večja. Vsakodnevno smo izpostavljeni naravnim nesrečam in nikoli nismo pred njimi popolnoma varni. Tudi s tega vidika je pomembno, da znamo razbrati stopnjo ogroženosti, ki nam grozi, saj so vremensko pogojene naravne nesreče po Resoluciji o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije najpogostejši dejavnik ogrožanja varnosti državljanov. Vprašanje, kakšno podnebje nas čaka v prihodnosti, si bomo zastavljali tudi v prihodnje. Od tega je namreč v veliki meri odvisna pogostost pojavljanja naravnih nesreč, pa tudi gospodarske, politične, družbene in tehnološke spremembe.
Keywords: podnebje, podnebne spremembe, naravne nesreče, suša, poplave, neurja
Published: 22.10.2015; Views: 1855; Downloads: 297
.pdf Full text (6,56 MB)

7.
Blaženje podnebnih sprememb z uporabo geoinženiringa
Sanja Horvat, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi se osredotočamo na vrednotenje dveh znanosti, znanosti o podnebnih spremembah in znanosti o geoinženiringu, katerega osnovni namen je blaženje podnebnih sprememb. Diplomska naloga je razdeljena na dva dela. V prvem delu podrobneje razglabljamo o znanosti in politiki podnebnih sprememb ter njihovem orodju (o t.i. klimatskih modelih), s katerim operiramo in napovedujemo razvoj podnebnih sprememb, na podlagi katerih se sprejemajo radikalne družbenopolitične odločitve za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje le-tem. V drugem delu se naslanjamo na nov fenomen blaženja podnebnih sprememb, o katerem se je v javnosti pogosteje začelo razglabljati šele v zadnjem desetletju. Pri nas o njem tako rekoč ni govora in mu kot takemu ne namenjamo posebne pozornosti. Geoinženiring se teoretično predstavlja kot popolno rešitev podnebnim spremembam. Z metodami geoinženiringa, ki veljajo za nove in nepreizkušene, bi se vmešavalo v podnebni sistem, da bi se na ta način ublažilo in izravnalo učinke antropogenih podnebnih sprememb. To bi se potencialno lahko izvedlo s pomočjo treh metod: z metodo odstranjevanja ogljikovega dioksida iz ozračja, metodo spremembe vremena na lokalni ravni in metodo omejevanja sončnega sevanja. Poleg že pričakovanih negativnih fizikalnih učinkov, ki niso zanemarljivi, v principu nosijo vse metode tudi tveganje za nastanek nepričakovanih in nepredvidljivih posledic; iz slednjega se opozarja, da bi moral biti geoinženiring rezerviran kor plan B, v kolikor bi nastale hujše podnebne spremembe. Pri geoinženiringu se ravno tako srečujemo z ogromno paleto možnih družbenih zlorab. Izključena ni niti zloraba dejavnosti v vojaške in/ali zasebne namene, kar omogočajo mednarodne vrzeli pri ureditvi geoinženirske dejavnosti. Ravno zloraba geoinženirske dejavnosti se že pripisuje metodi omejevanja sončnega sevanja, ki velja hkrati za najbolj sporno in kontroverzno. Govora je o zapraševanju atmosfere z nevarnimi kemičnimi snovmi ali (chemtraili), o čemer poročajo tudi v Sloveniji. Pri geoinženiringu gre za popolnoma nedokazan znanstveni koncept dejavnosti, zato se poziva k vzdržanju pred uporabo tehnologij geoinženiringa, čeprav naj bi se te v manjšem obsegu že izvajale. Geoinženiring kot tak predstavlja upravljanje z najpomembnejšo tehnologijo, tehnologijo Zemlje, zato bi njegovo upravljanje zagotovo moralo sloneti na planetarni ravni in bi jo bilo potrebno nujno in dosledno urediti, v kolikor bi se države sveta v bližnji prihodnosti odločile za njegovo izvajanje.
Keywords: podnebje, podnebne spremembe, geoinženiring, diplomske naloge
Published: 19.10.2015; Views: 1362; Downloads: 178
.pdf Full text (704,84 KB)

8.
Lesena energijsko učinkovita večapartmajska hiša na Primorskem
Nives Žigart, 2015, diploma project paper

Abstract: V zasnovi projektne naloge se osredotočamo na nizkoenergijsko zasnovo večapartmajske počitniške hiše, ki je locirana v toplem podnebju, natančneje na Primorskem. Upoštevamo trajnostne principe načrtovanja in ustvarimo hišo, ki ustrezno funkcionira na dani lokaciji.
Keywords: arhitektura, lesena konstrukcija, toplo podnebje, počitniška hiša, masivni panelni sistem, KLH, pregrevanje
Published: 14.08.2015; Views: 749; Downloads: 114
.pdf Full text (13,43 MB)

9.
10.
Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica