1. Primerjalna analiza zemljepisnih imen v uradnih in neuradnih podnapisih z uradnim prevodom zbirke romanov »Pesem ledu in ognja«Matej Kugl, 2019, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo primerjalno analizirali prevode zemljepisnih imen, ki se pojavijo v zbirki romanov Pesem ledu in ognja (1996, 1998, 2000, 2005, 2011) avtorja Georga R. R. Martina ter uradne in neuradne podnapise televizijske serije Igra prestolov (2011–2017). Prevod štirih romanov v slovenščino je naredil Boštjan Gorenc (2005, 2009, 2014, 2014), drugo knjigo pa je prevedel Branko Gradišnik (2008). Prevajanje zemljepisnih imen iz fantazijskih del predstavlja velik izziv, saj mora prevajalec poznati jezik in kulturo tako izhodiščnega kot tudi ciljnega jezika. Prevajalec mora izluščiti pomen imena in ga ustrezno prenesti v ciljni jezik. Magistrska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretskem so predstavljena oziroma opredeljena zemljepisna imena in razloženo, kako jih prevajamo. V nadaljevanju je predstavljeno avdiovizualno prevajanje, trije najpogostejši načini in pravila podnaslavljanja. Teoretični del prav tako zajema prevajalske strategije po Jeanu-Paulu Vinayju in Jeanu Darbelnetu ter Moni Baker. V empiričnem delu smo se osredinili na primerjalno analizo zemljepisnih imen v uradnih in neuradnih podnapisih z uradnim prevodom zbirke romanov Pesem ledu in ognja. Zemljepisna imena velikokrat vsebujejo zgodovinska dejstva ali pa razlago o nastanku. Primerjalna analiza je pokazala, da sta prevajalca uradnega prevoda in podnapisov bolj upoštevala Martinove razlage. Pri prevajanju sta večinoma ohranila prvotni pomen imen. Prevajalec neuradnih podnapisov je pogosteje samo prenesel izvorno poimenovanje ali pa izpustil del imena. Keywords: zemljepisna imena, prevajalske strategije, George R. R. Martin, Pesem ledu in ognja, avdiovizualno prevajanje, podnapisi Published in DKUM: 10.05.2019; Views: 1287; Downloads: 238 Full text (872,50 KB) |
2. Zaznavanje napak v podnapisih v transportnem toku digitalne televizijeTimi Lah, 2017, master's thesis Abstract: V magistrskem delu bomo predstavili tehnologije digitalne televizije preko različnih medijev (prizemna televizija, satelitska televizija, IPTV ...). Razčlenili bomo transportni tok digitalne televizije in podali različne formate podnapisov, ki se danes uporabljajo v praksi. V nadaljevanju se bomo poglobili v delovanje optične prepoznave znakov na nivoju knjižnice Tesseract OCR in spoznali različne postopke identifikacije jezika besedila. V sklepnem delu magistrske naloge bomo sestavili programsko opremo, ki bo iz toka digitalne televizije izločila vse sledi podnapisov in prepoznala jezik posamezne sledi. Keywords: digitalna televizija, IPTV, optična prepoznava znakov, podnapisi, identifikacija jezika Published in DKUM: 06.03.2018; Views: 1454; Downloads: 132 Full text (8,17 MB) |
3. Prevajalski izzivi pri podnaslavljanju na primeru franšize "Zgodbe iz Narnije": primerjalna analiza uradnih in neuradnih podnapisovSeverin Adelstein, 2017, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo analizirali uradne in neuradne podnapise k filmski franšizi »Zgodbe iz Narnije«, ki so v filmiski režiji izšle leta 2005, 2008 in 2010. Teoretski del zajema opis deskriptivnih strategiji prevajanja po Jean-Paulu Vinayju in Jean Darbelnetu, Moni Baker ter Newmarku in strategije prevajanja lastnih imen po Newmarku in Theu Hermansu ter vrste in načela podnaslavljanja. V teoretskem delu smo prav tako predstavili omejitve podnaslavljanja ter fenomen neuradnih oz. amaterskih podnapisov (fansubs) kot del družbenega diskurza. Empirični del magistrskega dela zajema primerjalno analizo med uradnimi in neuradnimi podnapisi s pomočjo komparativne metode. Izpostavili smo, kako so prevedena lastna imena in govorjeno besedilo v obeh različicah podnapisov ter kje so se izražala največja odstopanja predvsem z vidika pravopisa, slovnice in pomena. Keywords: Zgodbe iz Narnije, strategije prevajanja, lastna imena, podnaslavljanje, neuradni podnapisi, Peter Newmark, Mona Baker, Vinay in Darbelnet. Published in DKUM: 11.01.2018; Views: 1305; Downloads: 223 Full text (1,26 MB) |
4. PROBLEMATIKA PREVAJANJA EKSCESNIH IN KULTIVIRANIH SOCIOLEKTOV (NANIZANKI SONS OF ANARCHY IN HOUSE OF CARDS)Anja Fric, 2016, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomske naloge je bil predstaviti ekscesne in kultivirane sociolekte ter narediti praktično analizo in primerjavo le-teh na podlagi primerov iz podnapisov televizijskih nanizank Sons of Anarchy (ekscesni sociolekti) in House of Cards (kultivirani sociolekti). Sociolekte sem analizirala na glasovni in slovnični ravni ter ravneh skladnje, leksike ter diskurzne semantike. Osredinila sem se predvsem na raven leksike. Primerjalno analizo angleških in slovenskih podnapisov sem osnovala na modelu Kitty van Leuwen Zwart in ugotovila, da prevajalec v več primerih ni dosledno upošteval variacij jezikovnega registra, zaradi česar je prišlo v ciljnem jeziku do pomenskih razlik. Prav tako končni rezultat ni potrdil moje hipoteze, da bosta nanizanki, ki obravnavata življenje družbenih slojev iz popolnoma nasprotnih svetov, zadosten vir ekscesnih in kultiviranih sociolektov, saj sem na podlagi primerov, ki so bili na voljo za posamezno skupino sociolektov, v praktičnem delu analizirala in predstavila le del značilnosti obeh skupin. Podrobnejši rezultati primerjalne analize so predstavljeni v praktičnem delu diplomske naloge. Keywords: slovenščina, angleščina, prevajanje, House of Cards, Sons of Anarchy, podnapisi, kultivirani sociolekti, ekscesni sociolekti Published in DKUM: 22.09.2016; Views: 1454; Downloads: 114 Full text (616,33 KB) |
5. PREVAJANJE SLENGIZMOV V TELEVIZIJSKI SERIJI KRIVA POTA NA PRIMERU AMATERSKIH PODNAPISOVMarko Popović, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi je predstavljeno prevajanje slengizmov v televizijski seriji Kriva pota na primeru amaterskih podnapisov. Avdiovizualno prevajanje je ena izmed najhitreje rastočih področij prevajanja, pri čemer pa poseben del predstavlja tudi ljubiteljsko oziroma amatersko podnaslavljanje. Namen dela je bil raziskati in analizirati posamezne primere slengovskih besed v prosto dostopnih amaterskih podnapisih v slovenskem jeziku. Posebna pozornost je posvečena ne le ustreznemu prenosu pomena besede iz izvirnega v ciljni jezik, temveč tudi ohranjanju jezikovnih značilnosti govorca ter prevajalski metodi (Legaudaite, 2010), ki jo je podnaslavljalec izbral pri prevajanju. Predvidevali smo, da bodo slengizmi prepoznani in preneseni v slovenski jezik, kot tudi, da bo najpogosteje uporabljena metoda stilistične kompenzacije in najredkeje metoda direktnega prenosa. Ugotovili smo, da je pomen besed bil ustrezno preveden v slovenski jezik, pri čemer je podnaslavljalec v 80 odstotkih uporabil metodo ublažitve, kateri je sledila metoda stilistične kompenzacije, medtem ko uporaba metode direktnega prenosa ni bila zaznana. Keywords: prevajanje, avdiovizualno prevajanje, amaterski podnapisi, podnaslavljanje, načela podnaslavljanja, sleng, slengizmi, prevajalske metode, Kriva pota. Published in DKUM: 07.09.2016; Views: 1643; Downloads: 172 Full text (1,04 MB) |
6. PREVAJANJE VERBALNEGA HUMORJA V ČETRTI SEZONI BRITANSKE HUMORISTIČNE NADALJEVANKE ČRNIGADJanko Jemec, 2016, undergraduate thesis Abstract: Pričujoča diplomska naloga obravnava izzive verbalnega humorja v četrti sezoni britanske humoristične televizijske nadaljevanke Črnigad (1989). Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. Teoretični del zajema štiri poglavja. Prvo poglavje vsebuje uvod v obravnavano tematiko in kratek opis prvin četrte sezone obravnavane nadaljevanke, pomembnih za obravnavo v pričujoči diplomski nalogi. Drugo poglavje vsebuje podrobnejšo predstavitev koncepta humorja s poudarkom na verbalnem humorju. Tretje poglavje vsebuje opredelitev pojma podnaslavljanja, pregled strategij podnaslavljanja in pogled na koncept prevajanja humorja v podnapisih. Četrto poglavje vsebuje podrobnejšo opredelitev izbranih vrst humorja v četrti sezoni nadaljevanke, opazovanih glede na prevajalske strategije oziroma strategije podnaslavljanja, ki jih je podnaslavljalec uporabil med poskusi prenašanja oziroma ohranjanja humornega potenciala, izhajajočega iz izvirnega besedila v izhodiščnem jeziku v podnapisih v ciljnem jeziku. Med omenjene vrste humorja sodijo: aluzije (zgodovinske, kulturne in literarne), dvopomenskost in malapropizmi.
Empirični del vsebuje analizo prevajalskih strategij na podlagi vzvratnega prevoda prevodnih rešitev v slovenskem jeziku v angleški jezik (5. poglavje) in zaključek z opazovanjem uspešnosti ter izidov vzpostavitve formalne oziroma dinamične ekvivalence po Nidi (1964) med izvirnim besedilom in podnaslovi v ciljnem jeziku. Keywords: podnaslavljanje, podnapisi, humor, aluzija, dvopomenskost, malapropizem, formalna ekvivalenca, dinamična ekvivalenca, Črnigad Published in DKUM: 01.09.2016; Views: 1440; Downloads: 185 Full text (1,09 MB) |
7. PREVODI POIMENOVANJ MITOLOŠKIH BITIJ V ROMANU J. R. R. TOLKIENA "HOBBIT" IN V ISTOIMENSKEM FILMUNeža Gajšek, 2015, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je predstavljeno prevajanje poimenovanj mitoloških bitij v romanu J. R. R. Tolkiena »Hobit« in istoimenskem filmu. Namen je opozoriti na pomembnost prevajalčevega poznavanja mitologije in preverjanje že obstoječih prevodov, če le-ti obstajajo, zlasti, kadar gre za dela istega avtorja, književna dela pa so med seboj tematsko povezana. Velika odstopanja smo opazili med prevodi poimenovanj bitij v književnem prevodu in podnapisih filma, predvsem smo prepoznali kontekstualno neustreznost v književnem prevodu. Podrobnejša analiza je pokazala, da je književni prevajalec »Hobita«, Dušan Ogrizek, pri prevajanju poimenovanj uporabljal adaptacijo, medtem ko so prevodi v uradnih podnapisih predvsem sposojenke. V drugem delu magistrskega dela je predstavljena primerjalna analiza uradnih (profesionalnih) in neuradnih (ljubiteljskih) podnapisov filma »Hobit: Nepričakovano potovanje«. Predpostavljali smo, da se bodo največja odstopanja pojavljala v neuradnih podnapisih, predvsem z vidika slovnice in pomena, ustreznost podnapisov pa smo preverili z upoštevanjem standardov za podnaslavljanje. Izkazalo se je, da se v neuradnih podnapisih res pojavlja največ napak, ki so lahko posledica prevajalčevega nerazumevanja izvirnika in neupoštevanje ciljne skupine, ki ji je končni prevod pravzaprav namenjen, tj. gledalcem. Keywords: Hobit, mitološka bitja, književni prevod, podnaslavljanje, standardi podnaslavljanja, neuradni (ljubiteljski) podnapisi Published in DKUM: 07.10.2015; Views: 1544; Downloads: 231 Full text (1,37 MB) |
8. Intralingual subtitling of the Slovene dialectal film Petelinji zajtrk (Rooster's breakfast)Mihaela Koletnik, Alenka Valh Lopert, 2012, original scientific article Abstract: The analysis focuses on the realization of the contemporary dialectal speech of North-Eastern Slovenia in the film Petelinji zajtrk (Rooster's Breakfast, 2007), based on the literary work of the same name by Feri Lainšček (1999), which was written in Standard Literary Slovene. The article also discusses the issue of the translation of the dialect speech with intralingual/monolingual (in this case, Slovenian) subtitling in Standard Literary Slovene, for those who do not understand the dialect, and (at least in part) for the hard of hearing and the deaf. Keywords: slovenščina, narečja, slovenski filmi, avdiovizualni prevod, podnapisi, knjižni jezik, Slovene language, dialects, Slovene films, audiovisual translation, subtitles, standard Slovene Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 2570; Downloads: 54 Link to full text |
9. IDIOMI V AMERIŠKI NANIZANKI RAZOČARANE GOSPODINJE IN NJIHOVI PREVODI V SLOVENSKIH PODNAPISIHRok Fištravec, 2014, undergraduate thesis Abstract: V svojem diplomskem delu z naslovom Idiomi v ameriški nanizanki Razočarane gospodinje in njihovi prevodi v slovenskih podnapisih obravnavam idiome, ki so se pojavili v prvi sezoni omenjene televizijske nanizanke, in njihove prevode v slovenskih podnapisih. Idiomi so nepogrešljiv del vsakega jezika. Uporabljamo jih v različnih situacijah vsakdanjega življenja. Prištevamo jih med stalne besedne zveze. Imajo ustaljeno strukturo, ki omogoča malo ali nič spreminjanja. Za naravnega govorca določenega jezika imajo idiomi več ali manj jasen pomen. Tujemu govorcu pa lahko idiomi marsikdaj predstavljajo težavo pri razumevanju, saj je temeljna značilnost idiomov ta, da nosijo preneseni pomen, ki ga je v nekaterih primerih nemogoče razbrati iz njihovih sestavnih elementov. Zato je toliko bolj pomembno, da prevajalec idiom razume in pri prevajanju ohrani njegov pomen oziroma ga uspešno prenese v ciljni jezik. Pri tem se lahko pojavijo tudi določene težave, ki od prevajalcev pri prevajanju zahtevajo ubiranje različnih strategij, še posebej pri prevajanju za podnapise. V prvem delu diplomskega dela so predstavljeni idiomi, njihova struktura in značilnosti. V drugem delu so opisani podnaslavljenje in splošne smernice, ki veljajo zanj. V zadnjem poglavju so zajeti idiomi in njihovi prevodi v slovenskih podnapisih za nanizanko Razočarane gospodinje, kjer sem vsak izbran idiom podrobno opisal in komentiral ustreznost prevoda. Keywords: idiomi, stalne besedne zveze, prevajanje idiomov, podnapisi, podnaslavljanje, podnaslavljanje za televizijo, televizijska nanizanka, Razočarane gospodinje Published in DKUM: 18.07.2014; Views: 2404; Downloads: 280 Full text (299,64 KB) |
10. SLOVENSKE USTREZNICE IZRAŽANJA VLJUDNOSTI V PODNAPISIH AMERIŠKE HUMORISTIČNE SERIJE PRIJATELJI/FRIENDSKarmen Cveček, 2014, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je bil raziskati vljudnost v angleško in slovensko govoreči kulturi. V ta namen smo analizirali ameriško humoristično serijo Prijatelji/Friends. Na podlagi analiziranega gradiva smo izvirnik primerjali z amaterskimi podnapisi. Pregledali smo deveto sezono omenjene serije, ki sestoji iz štiriindvajsetih epizod. Iz vsake epizode smo izluščili vljudnostne izraze in jih analizirali na podlagi določenih meril. Sporazumevanje ljudi se s pomočjo vljudnosti harmonizira. Z določenim vljudnostnim izrazom na videz zabrišemo neposredno izraženo zahtevo, sprejmemo določene pogoje, zato da ne bi užalili sporočevalca ter zmanjšamo možnost konflikta. Ukvarjali smo se s pragmatičnim pomenom vljudnosti in ugotovili, da prav tako vsebuje paradokse in dvojnosti, na katere so sporočevalci in naslovniki le redko pozorni. Rezultati so pokazali, da vljudnost v vsakdanjem življenju, tako slovensko kot angleško govoreče kulture, igra pomembno vlogo. Sporočevalec s pomočjo le-te pokaže spoštovanje do naslovnika in obratno, nevtralizirajo se konflikti. Slovensko in angleško govoreča kultura imata pri izražanju vljudnosti podobnosti in razlike. Keywords: vljudnost, slovensko in angleško govoreča kultura, podnapisi, humoristična serija, sporazumevanje Published in DKUM: 16.05.2014; Views: 1942; Downloads: 180 Full text (606,25 KB) |