Search the digital library catalog

Abstract: V magistrskem delu smo proučevali podjetništvo mladih v Sloveniji in na Portugalskem, podatke obeh držav pa smo primerjali tudi z evropskim povprečjem. V teoretičnem delu smo najprej obravnavali ekonomsko teorijo podjetništva, kasneje pa smo se osredotočili na podjetništvo mladih. Pri podjetništvu mladih smo obravnavali starostno kategoriziranje in posebnosti podjetništva mladih, ki ga definirajo. Ugotovili smo, da se mladi podjetniki soočajo s številnimi izzivi in ovirami, ki jim otežujejo vstop na trg, kot so finančne omejitve in pomanjkanje izkušenj. Drugi del naloge temelji na primerjalni analizi podatkov obeh držav, ki so bili zbrani v sklopu različnih raziskav o stanju podjetništva. Za analizo smo uporabili podatke raziskav Globalnega podjetniškega monitorja (GEM), raziskave Flash Eurobarometer (Evropska komisija) in raziskav Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). V analizi smo iskali podobnosti in razlike v razumevanju, obnašanju in načinu delovanja mladih podjetnikov v obeh državah. Pri tem smo ugotovili, da je podjetništva med mladimi na Portugalskem več kot v Sloveniji, a da je to lahko posledica nuje, saj je tudi podjetništvo iz nuje na Portugalskem višje kot v Sloveniji. Preverjali smo tudi prisotnost vrzeli med spoloma, ki je pokazala, da so razlike med spoloma v podjetništvu mladih na Portugalskem manjše kot v Sloveniji. Pri primerjanju motivacijskih dejavnikov smo ugotovili, da portugalske mlade za podjetništvo v najvišji meri motivira želja po neodvisnosti, medtem ko je v Sloveniji glavni dejavnik boljša možnost za dohodek. Raziskavo smo zaključili s primerjavo gospodarskih sektorjev, v katerih mladi podjetniki obeh držav najraje delujejo, in primerjavo podpornih programov ter spodbud, ki so mladim podjetnikom v obeh državah na voljo. Primerjava je pokazala, da tako portugalski kot tudi slovenski mladi podjetniki v največji meri delujejo v IT sektorju, podporno okolje za mlade podjetnike v Sloveniji pa je boljše od tistega na Portugalskem.
Keywords: Podjetništvo, podjetništvo mladih, Portugalska, Slovenija, primerjalna analiza, GEM.
Published in DKUM: 29.11.2024; Views: 0; Downloads: 22
Full text (1,71 MB)

Abstract: V magistrskem delu smo proučevali socialno podjetništvo in podjetništvo mladih na evropski, nacionalni in regijski ravni. V teoretičnem delu smo najprej obravnavali osnove podjetništva v ekonomski teoriji in se nato posvetili vključujočemu podjetništvu, ki se osredotoča na ranljive skupine, kot so invalidi, starejši, priseljenci, ženske in mladi. V raziskavi smo strukturirano proučili podjetništvo mladih, saj so bili mladi vrsto let v javnih razpravah zapostavljeni. Obravnavali smo starostno kategoriziranje mladih in opredelili podjetniške izzive, s katerimi se mladi soočajo v večji meri kot preostali podjetniki. Ugotovili smo, da je uspeh mladih podjetnikov pomembno odvisen od nabora osebnih, družinskih, izobraževalnih in okolijskih dejavnikov. Nadaljevali smo s proučevanjem socialnega podjetništva, ki je razkrilo, da je zakonodaja v Sloveniji in Evropi usmerjena k spodbujanju socialnih podjetij s ciljem pozitivnega družbenega učinka, nepridobitnosti in reinvestiranju presežkov. Empirični del je sestavljen iz primarne raziskave in primerjalne analize. V okviru prve smo raziskali področje podjetništva mladih v Savinjski regiji, kjer so nas zanimali predvsem njihovi pogledi na podjetništvo, vključno s socialnim. Predvsem nas je zanimalo naslednje: odnos do finančnih in družbenih donosov podjetij, motivacijski dejavniki za podjetniško udejstvovanje, poznavanje socialnega podjetništva, prepreke, ki jih oddaljujejo od podjetniške namere in mnenje o delu Evropske unije. V drugem delu empiričnega dela magistrske naloge smo izvedli primerjalno analizo primarnih in sekundarnih podatkov. Primarni podatki so predstavljali izsledke prvega dela empiričnega raziskovanja, sekundarni podatki pa so bili pridobljeni iz raziskave Flash Eurobarometer (2023). S to primerjavo smo ugotavljali vzorčne povezave med primarnim in sekundarnim virom podatkov. Pri tem smo ugotovili, da kljub visoki ozaveščenosti mladi v Savinjski regiji, Sloveniji in tudi v Evropi izkazujejo zmerno zanimanje za socialno podjetništvo, predvsem zaradi pomanjkanja znanja in kapitala. Glavni zavirajoči dejavnik za podjetništvo med mladimi v Savinjski regiji, to je pomanjkanje kapitala ali sredstev za samozaposlitev, pa je bistveno višji v primerjavi s povprečjem Slovenije ter Evrope. Ta študija potrjuje, da so prizadevanja za spodbujanje podjetništva med mladimi ključna za razvoj dinamične in socialno odgovorne ekonomije.
Keywords: socialno podjetništvo, socialno podjetje, podjetništvo mladih, vključujoče podjetništvo
Published in DKUM: 16.07.2024; Views: 170; Downloads: 70
Full text (2,42 MB)

Abstract: Brezposelnost mladih je v današnjem času vse večji izziv. Veliko mladih ima dokončano visoko stopnjo izobrazbe, vendar ima kljub temu težave pri iskanju ustreznega delovnega mesta, saj delovnih mest primanjkuje. Ena od možnih rešitev tega pojava je odločitev mladih za podjetništvo. V diplomskem delu smo vsebino razdelili na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo najprej predstavlili oziroma opredelili kaj podjetništvo mladih pomeni, nato smo predstavili izzive, s katerimi se mladi podjetniki soočajo, glede na raziskavo GEM (Globalni podjetniški monitor) opredelili stanje mladih podjetnikov, predstavili dejavnike uspeha mladih podjetnikov, pojasnili vlogo izobraževanja pri podjetništvu mladih in na koncu teoretičnega dela predstavili še politične ukrepe, ki bi spodbudile podjetništvo mladih. V empiričnem delu smo predstavili izsledke raziskave, ki smo jo opravili za namen te diplomske naloge. V sklepnem delu smo potrdili oziroma zavrnili hipoteze, postavljene v uvodnem delu. Sklenemo lahko, da je podjetništvo mladih zelo aktualna tema o kateri je zaenkrat narejenih premalo raziskav in premalo je debat na tem področju. Še posebej lahko izpostavimo področje izobraževanja mldih o podjetnitvu, ki ga je bistveno premalo in bi ga bilo potrebno vključiti v vse ravni izobraževanja.
Keywords: podjetništvo, mladi, podjetništvo mladih, Globalni podjetniški monitor, anketni vprašalnik
Published in DKUM: 16.10.2023; Views: 538; Downloads: 209
Full text (5,20 MB)

Abstract: Vključujoče podjetništvo prispeva k ustvarjanju delovnih mest, boju proti socialni in finančni izključenosti ranljivih skupin in spodbuja gospodarsko rast v celotnem gospodarstvu. Ena izmed najranljivejših skupin so tudi mladi, ki se soočajo z različnimi izzivi in ovirami ob vstopu na podjetniško pot, zato so različni instrumenti za krepitev motivacije za podjetništvo, razvijanje podjetniških spretnosti, izboljšanje dostopa do financiranja, širjenje mrež ter zagotavljanje spodbud in podpore z regulativnimi instrumenti, ključnega pomena. V teoretičnemu delu diplomskega dela smo opredelili vključujoče podjetništvo, predstavili ranljive skupine, razložili pomen in vlogo vključujočega podjetništva za družbo in gospodarstvo ter naredili pregled politik, ki spodbujajo podjetništvo ranljivih skupin od leta 2016 naprej. V nadaljevanju smo se osredotočili na podjetništvo mladih. Predstavili smo značilnosti mladih podjetnikov, izzive in ovire s katerimi se soočajo, opisali stanje podjetništva mladih v Sloveniji in Evropi na osnovi podatkov Globalnega podjetniškega monitorja ter pripravili pregled ukrepov, instrumentov in programov, ki so namenjeni pomoči mladim pri vključevanju v podjetništvo. V aplikativnem delu smo z orodjem za »boljšo podjetniško politiko« (angl. Better Entrepreneurship Policy Tool), ki ga je razvila organizacija OECD skupaj z Evropsko komisijo, ugotavljali kako nacionalni eksperti samoocenjujejo podporo mladih v podjetništvu. Rezultati so pokazali, da so po mnenju ekspertov, v Sloveniji na voljo kakovostni programi in politike, ki finančno in vsebinsko podpirajo mlade podjetnike ter jim omogočijo lažji vstop na podjetniško pot. pri čemer pa ostaja še zmeraj veliko prostora za izboljšave, ki bi pripomogle h krepitvi zavedanja pomena podjetništva med mladimi.
Keywords: Vključujoče podjetništvo, politike vključujočega podjetništva, podjetništvo mladih, podporno okolje, orodje za »boljšo podjetniško politiko«
Published in DKUM: 17.10.2022; Views: 1253; Downloads: 468
Full text (1,65 MB)

Abstract: Mladi na trg dela večinoma vstopajo po končanem šolanju. Večina jih začne aktivno iskati zaposlitev po dopolnjenem dvajsetem letu starosti, še bolj izrazito pa v drugi polovici dvajsetih let. Podjetniška aktivnost je tako le ena izmed možnosti za vstop na trg dela in lahko pomeni obetavno zaposlitveno možnost, ki pa je hkrati tudi zelo tvegana in polna pasti (Rebernik et al. 2017, str. 106). Čeprav se stanje na trgu dela izboljšuje, so še vedno vidne posledice zadnje gospodarske krize, ki je povzročila zmanjšanje zaposlitvenih možnosti. Najbolj so se možnosti na trgu dela zmanjšale za skupino mladih ljudi. Mladi se v današnjih časih dlje izobražujejo in zato kot prvi iskalci zaposlitve kasneje vstopajo na trg dela. Izobrazba, ki jo pridobijo v času študija, pa jim ne prinese dovolj izkušenj, ki bi bile za delodajalce zanimive. V teoretičnem delu smo s pomočjo strokovne domače in tuje literature preučili osnove brezposelnosti. S tem smo predstavili problematiko mladih in njihovo vključevanje na trg dela. Raziskali smo tudi, kako brezposelnim mladim z ukrepi pomaga Zavod RS za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ) in jih predstavili. Problem brezposelnosti mladih smo povezali z vključevanjem v podjetništvo. Za preučevanje dejavnikov brezposelnih mladih in vključujočega podjetništva smo izvedli raziskavo. V raziskavi je sodelovalo 100 brezposelnih mladih v starostni skupini od 15 do 35 let. Anketni vprašalnik so samostojno izpolnjevali v pisni obliki ali preko spleta. Podatke smo nato obdelali s programom SPSS. Ugotovili smo, da večina mladih, ki se izobražuje, hkrati tudi opravlja študentsko delo, vendar jim to ne prinese dovolj izkušenj, saj dela ne opravljajo v svoji stroki (smeri izobraževanja). Čeprav smo anketirali brezposelne mlade, pa je velik delež tistih, ki so dolgotrajno brezposelni (12 do 23 mesecev). Ker ne dobijo zaposlitve, si svojo socialno varnost največkrat zagotavljajo s pomočjo staršev/sorodnikov/prijateljev ali pa zaprosijo za denarno socialno pomoč. Veliko pa je tudi takšnih, ki opravljajo delo na črno. Kljub velikemu deležu brezposelnih mladih, manj kot polovica anketiranih ne razmišlja o ustanovitvi podjetja, saj jih je strah neuspeha.
Keywords: zaposlitvene možnosti, prvi iskalci zaposlitve, brezposelnost mladih, trg dela, vključujoče podjetništvo, študentsko delo.
Published in DKUM: 23.02.2018; Views: 2102; Downloads: 330
Full text (2,54 MB)