| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


51 - 60 / 302
First pagePrevious page234567891011Next pageLast page
51.
PRIMERJAVA PODPORNEGA OKOLJA ZA PODJETNIŠTVO V SLOVENIJI IN V AVSTRIJI
Damjana Krivec, 2010, final seminar paper

Abstract: V delu diplomskega seminarja »Primerjava podpornega okolja za podjetništvo v Sloveniji in v Avstriji« smo primerjali podporno okolje obeh držav. Pri tem smo si zastavili 2 hipotezi: 1. Avstrija in Slovenija imata razvito podporno okolje za podjetništvo. 2. Podporno okolje za podjetništvo je v Avstriji bolj razvito kot v Sloveniji. Delo diplomskega seminarja smo razdelili na 6 poglavij. V drugem poglavju v teoretičnih izhodiščih predstavimo splošno definicijo podjetnika, podjetništva, mikro, malih in srednje velikih podjetij ter samega podpornega okolja za podjetništvo. V tretjem poglavju smo opisali podporno okolje za podjetništvo v okviru Evropske unije, saj sta tako Slovenija kot tudi Avstrija članici Evropske unije in politike na tem področju na naravni evropske unije vplivajo tudi na samo podporno okolje za podjetništvo v omenjenih državah. V nadaljevanju smo se osredotočili na podporno okolje za podjetništvo v Sloveniji, kjer smo opisali pravne podlage, ki določajo podporno okolje za podjetništvo v državi in institucije, ki jih podporno okolje za podjetništvo v Sloveniji vključuje. Poglavju o podpornem okolju za Slovenijo sledi poglavje o podpornem okolju za podjetništvo v Avstriji, kjer smo prav tako opisali pravne podlage, ki določajo podporno podjetniško okolje v državi, in institucije, ki jih podporno okolje za podjetništvo v Avstriji vključuje. V predzadnjem poglavju smo s pomočjo izbranih kazalnikov iz relevantnih virov primerjali podporno okolje za podjetništvo v Sloveniji in v Avstriji. Ugotovili smo, da imata tako Slovenija kot Avstrija razvito podporno okolje za podjetništvo. Vendar rezultati niso jasno pokazali, katera država ima bolje razvito podporno okolje za podjetništvo. V sklepnem poglavju smo povzeli ugotovitve ter potrdili prvo hipotezo, ki pravi, da imata tako Avstrija kot Slovenija razvito podporno okolje za podjetništvo. Druge hipoteze, ki pravi, da je podporno okolje za podjetništvo v Avstriji bolj razvito kot v Sloveniji, nismo ne potrdili in ne ovrgli, saj rezultati ne kažejo jasno na eno ali drugo državo. Zaključili pa smo, da Slovenija izkazuje boljše rezultate pri splošnih podjetniških kazalnikih, za Avstrijo pa zaostaja predvsem na področju upravnih predpisov ter na področju finančnega okolja.
Keywords: Avstrija, MSP, podjetnik, podjetništvo, podporno okolje, Slovenija
Published: 22.12.2010; Views: 2586; Downloads: 299
.pdf Full text (698,47 KB)

52.
ANALIZA PODPORNEGA OKOLJA NA PRAKTIČNEM PRIMERU PROJEKTA FENIX
Petra Osojnik, 2010, final seminar paper

Abstract: Podjetništvo je potrebno stratežko pospeševati, zaradi močnega vpliva na razvoj družbe. Slovenija ima sodobno zakonodajo o podpornem okolju, ki je usklajena z Evropsko. Vseeno pa nastajajo odstopanja pri izvajanju, promoviranju in usklajevanju podpornih ukrepov in podpornih inštitucij. Prednosti inkubiranih podjetij se kažejo v manjši stopnji umrljivosti podjetij in dvakrat hitrejši rasti podjetja. V podjetniškh inkubatorjih so naseljena visokotehnološka podjetja, ki privabljaljo rizični kapital na neko območje. Tudi univerze so ustanovile inkubatorje, z namenom hitrejšega prehoda tehnoloških inovacij na trg. Po uspešni inkubaciji v tehnološkem parku, naj bi se podjetja preselila v poslovne cone. Poslovne cone rešujejo razvojne probleme nekega območja, zato je pomenbno, da prejemajo podporo države, čeprav je večina poslovnih con v tujini zasebnih. Podjetnikom v Sloveniji so na razpolago večinoma dolžniški viri financiranja, kapitalski trg je slabo razvit in malo je tujih investicij, zato je potrebno je znižati stroške kapitala in izboljšati dostop do visoke tehnologije in rizičnega kapitala.Gospodarsko središče Phoenix, je del strategije razvoja Slovenije in Lisbonske strategije. Cilj projekta je spodbujati podjetništvo, inovativnost in tehnološki razvoj v regiji in s tem izbolšati kvaliteto izobraževanja in raziskovalno razvojne dejavnosti ter fleksibilnost delovnega trga, da bi dosegli povprečno razvitost Slovenije.
Keywords: podjetništvo, podporno okolje za podjetništvo, podjetniška in tehnološka struktura, gospodarska infrastruktura za podjetništvo, finančna podpora podjetništvu, analiza gospodarskega središča Phoenix
Published: 25.01.2011; Views: 1504; Downloads: 101
.pdf Full text (465,91 KB)

53.
VLOGA ŽENSK PRI VKLJUČEVANJU V PODJETNIŠKO AKTIVNOST V SLOVENIJI
Ana Škarica, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Enaindvajseto stoletje je nedvomno označeno s spreminjanjem vloge žensk in svetovnim večanjem ženskih podjetij, ki postajajo vir sprememb in inovacij v poslovnem svetu ter družbi. Razlogi, zakaj ženske ustanavljajo podjetja so lahko različni. Lastno podjetje ustanavljajo z namenom, da postanejo neodvisne in da uresničijo svoje poslovne ideje. To jim omogoča fleksibilnost, ki jim pomaga usklajevati potrebo po delu in družinskimi obveznostmi. Pri ustanovitvi pa se soočajo s podobnimi problemi kot tudi podjetniki, pri čemer jim največji problem predstavlja najemanje začetnih kreditov. Zato se jih največje število odloči, za financiranje iz osebnega premoženja. Poleg lastnih sredstev, pogosto uporabljajo tudi banke in finančne institucije. Ženske so tako v Sloveniji, kot tudi v velikem številu GEM držav, zaradi njihove naravne vloge matere in žene, po navadi tudi zaradi »napačne« izobrazbe in stereotipnih predstav o ženskem spolu ter predsodkov do njihovega dela, manj prisotne v javnem življenju kot moški. Prav na delovnem mestu se podjetnice soočajo s celotnim nizom ovir in težav, ki jim v veliki meri onemogočajo enakopravnost z moškimi, zato so zelo pomembni ukrepi, ki bi izboljšali položaj podjetnic. Le-ti morajo biti zastopani tako s strani družbe same, ki zagotavljajo motivacijsko in javno oporo, kot tudi s strani države s spodbujanjem državne podpore in pospeševanjem ženskega podjetništva s pomočjo promoviranja.
Keywords: Podjetništvo, žensko podjetništvo, podjetniški proces, podjetniška aktivnost, podjetnik, podjetnica, financiranje podjemov, raziskava GEM.
Published: 10.01.2011; Views: 2146; Downloads: 171
.pdf Full text (3,97 MB)

54.
ORGANIZACIJA INSTITUCIONALNE PODPORE OD IDEJE DO USTANOVITVE IN RAZŠIRITVE PODJETJA
Anže Gantar, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je prikazana podjetniška pot od ideje do žetve sadov našega dela. Na enem mestu so zbrane in opisane tudi večje podporne institucije namenjene podjetnikom na njihovi poslovni poti v Sloveniji. Rezultati naše aplikativne raziskave so pokazale, da so podjetniki dokaj dobro informirani o tem, kakšno institucionalno pomoč jim Slovenija nudi na njihovi poslovni poti. Podjetniki so z delovanjem podpornih institucij namenjenih njim, dokaj zadovoljni. Prav tako pa so mnenja, da bi vse slovenske institucije za pomoč podjetjem, zbrane na enem mestu, pripomogle k boljšemu poslovanju njihovih podjetij.
Keywords: podjetništvo, slovenske institucije za pomoč podjetnikom, JAPTI, VEM točke, izboljšanje pridobitne dejavnosti v Sloveniji
Published: 21.01.2011; Views: 1785; Downloads: 87
.pdf Full text (5,62 MB)

55.
PRIMERJALNI VIDIK USTANOVITVE MALEGA PODJETJA V SLOVENIJI IN HRVAŠKI
Nikola Galić, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) so »hrbtenica« sodobnega tržnega gospodarstva, kar še posebej velja za postranzicijske države, kot sta Slovenija in Hrvaška. Obe državi, Slovenija kot članica EU in Hrvaška kot država kandidatka, si z različnimi politikami, strategijami in ukrepi prizadevata za čim bolj spodbudno podjetniško okolje, vendar se še vedno soočata z neinformiranostjo podjetnikov začetnikov, nepoznavanjem virov zagonskih sredstev, nezaupljivostjo do podpornih inštitucij, počasnostjo odgovornih ustanov in administrativnimi zapleti pri ustanavljanju novih podjetij. Diplomsko delo kritično primerja postopka ustanovitve d. o. o. v Sloveniji in na Hrvaškem, ki velja za najbolj pogosto obliko poslovnih subjektov v obeh državah. Analiza je podkrepljena z rezultati aplikativne raziskave ki je izvedena na vzorcu 100 slovenskih in 100 hrvaških podjetij. Obe državi se močno zavedata pomembnosti MSP za lokalni gospodarstvi, kar kažejo tudi obsežnejša vlaganja v podporno okolje za podjetništvo, vendar bosta morali še veliko storiti za spodbujanje ustrezne institucionalne podpore in podjetniške klime.
Keywords: malo gospodarstvo, podporno okolje za podjetništvo, Slovenija, Hrvaška, ustanovitev d. o. o.
Published: 13.01.2011; Views: 2137; Downloads: 72
.pdf Full text (1,60 MB)

56.
NAČRTOVANJE USTANOVITVE PODJETJA AFTERBUM D.O.O.
Stanko Golob, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo opisuje podjetniški proces od zaznave poslovne ideje do ustanovitve novega podjetja. V teoretičnem delu smo strnili teoretična spoznanja domačih in tujih avtorjev o izbiri ustrezne pravno-organizacijske oblike podjetja, oblikovanju vizije in poslanstva podjetja ter o vodenju in odgovornosti podjetja. Proučili smo tudi dostopnost finančnih virov in prednosti evropskega trga. Empirični del predstavlja poslovni načrt ustanovitve podjetja Afterbum d.o.o., ki se bo ukvarjalo z oskrbovanjem strank z rabljenimi, malo poškodovanimi, a še uporabnimi originalnimi rezervnimi avtomobilskimi deli, ki jih zavarovalnice in servisi sedaj zavržejo ali uničijo. Opredeljena je osnovna struktura poslovnega načrta, ki pokriva vsa funkcijska področja v podjetju — ekonomiko, trženje, finance in človeške vire. Diplomsko delo temelji na statični poslovni raziskavi z elementi mikroekonomske raziskave, ki je osredotočena na posamezne funkcije novoustanovljenega podjetja ter na proučevanje vedenja in delovanja strank kot povpraševalcev po našem blagu (analiza trga). V raziskavi smo uporabili deskriptivni pristop (metodo deskripcije in metodo kompilacije) ter kvantitativen analitični pristop. Z raziskavo smo ugotovili, da ima naše novoustanovljeno podjetje vse možnosti preživetja na trgu. V prometnih nesrečah poškodovani avtomobili so primerni za pridobivanje rezervnih delov, ki imajo še vedno visoko vrednost na trgu predvsem za uporabo na avtomobilih, ki so mlajši od 10 let.
Keywords: trženje, raziskava trga, podjetništvo, poslovni načrt, načrt trženja in prodaje, finančni načrt
Published: 17.02.2011; Views: 1868; Downloads: 273
.pdf Full text (1,25 MB)

57.
ANALIZA USPEŠNOSTI SPODBUJANJA, ISKANJA IN REALIZACIJE POSLOVNIH ZAMISLI NA PRIMERU PODJETJA SLEM, d.o.o.
Alenka Ramšak, 2010, final seminar paper

Abstract: Ustvarjalnost je boj za preživetje, obstoj podjetja. Potrebno je spodbujati ustvarjalnost in ga celo nagrajevati, saj je to motivacija za zaposlene. Motivacija zaposlenih je lahko različna, eni se bodo bolj potrudili, če bodo vedeli, da gre za denarno nagrado, drugim bo več pomenil skupen uspeh in zadovoljstvo, da je nekaj ustvaril. Potrebno je, da vodja ustvarjalnih skupin pozna svoje "ustvarjalce" in jih zna spodbuditi in motivirati, da bodo produktivni pri iskanju novih izboljšav — idej, ki bodo lahko v podjetju prinašala dobiček in uspehe. Pri tem se lahko poslužujemo različnih tehnik za iskanje oziroma spodbujanje idej. Diplomski seminar je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu smo predstavili teoretična spoznanja. Spoznali smo pojem ideje, ustvarjalnost, ustvarjalni proces, proučili smo različne tipe tehnik generiranja idej: individualne, skupinske, analitične in celostne. Tehnike nam ne služijo vedno le pri iskanju novih idej, ampak služijo tudi za iskanje idej, kako nekaj izboljšati, nadgraditi. Pri tehnikah se lahko povežejo sodelujoči v skupine in skupinsko tuhtajo ter iščejo izboljšave. "Več glav več ve", pravijo. Med tehnikami lahko najdemo tudi posamezne tehnike, ki dajo možnost ljudem, ki ne želijo razmišljati na glas. Zapisujejo si svoje ideje in jih potem predstavijo. Ob vseh teh tehnikah, ki smo jih navedli v diplomskem seminarju, je potrebna v podjetju tudi prava klima, dobro in pozitivno delovno okolje. Pri vsem tem je v podjetju potreben tudi dober vodja, ki da svojim zaposlenim vzpodbude za ustvarjalnost. Pojavi se kar nekaj različic pri vodstvenih strukturah med podjetniki, notranjimi podjetniki in managerji. Notranji podjetniki so ena izmed rešitev za podjetje, ki ima ljudi, ki stojijo za novimi proizvodi in imajo zelo močno motivacijo za povezavo v skupine in nove dosežke. Notranji podjetniki morajo biti zelo razgledani in morajo dati velik poudarek sposobnostim za delo v skupini. Pripravljeni morajo biti na vse uspehe in padce, iz vsakega delavca morajo narediti zmagovalca in ga spodbuditi za dosežke, sanjati morajo z odprtimi očmi in biti inovativni ter vztrajni, da projekt speljejo od zasnove do realizacije. Z dobro idejo se vedno začne dobra skupina, ki dela na realizaciji, jedro vsega ustvarjanja je dober poslovni načrt, s katerimi se predstavi podjetje oz. skupina ustvarjalcev, najprej ljudem, ki bodo finančno in materialno pripomogli k realizaciji zasnovane ideje. Nobena pot ni ravna, na vseh poteh nas čakajo vzpetine in doline. Ravno tako je z idejo, ki se lahko v trenutku zdi dobra, a se kasneje na poti realizacije ustavi, vendar ne smemo prenehati in pustiti, da nam ovire zaprejo pot. Z vsem elanom in pozitivnim mišljenjem moramo iz ene ideje najti drugo in najti rešitev, da bo naša prvotna ideja zasijala v uspeh. V drugem, praktičnem delu diplomskega seminarja smo predstavili podjetje Slem, d. o .o., in proučili, kako v njihovem podjetju krojijo ideje, ali so jim pomembne za njihovo delovanje, kaj menijo o spodbujanju iskanja idej za boljše proizvode/storitev med zaposlenimi. "Kar seješ, to žanješ", je stara modrost, ki v podjetniškem svetu nemalokrat drži. Če bomo sejali dobre ideje na pravo polje, bodo le-te imele dober uspeh ne le na našem trgu, ampak tudi v svetu.
Keywords: podjetniška ideja, ustvarjalni proces, tehnike ustvarjalnega mišljenja, invencija, inovacija, motivacija, skupine, timi, notranje podjetništvo, poslovni načrt
Published: 24.05.2011; Views: 2208; Downloads: 198
.pdf Full text (532,31 KB)

58.
MOŽNOSTI RAZVOJA NOTRANJE PODJETNIŠKE KULTURE V PERUTNINI PTUJ D.D.
Simona Zakelšek, 2011, final seminar paper

Abstract: V delu diplomskega seminarja smo preučevali kakšne so možnosti razvoja notranje-podjetniške kulture v Perutnini Ptuj d.d. oziroma ali je v podjetju že razvita organizacijska kultura, ki deluje podporno notranjemu podjetništvu. Zato smo najprej opredelili notranje podjetništvo, organizacijsko kulturo in notranje-podjetniško organizacijsko kulturo. Nato smo predstavili podjetje Perutnina Ptuj d.d. in preučili njihovo organizacijsko kulturo ter ugotovili ali ta kultura podpira notranje podjetništvo. Ugotovili smo, da imajo v Perutnini Ptuj d.d. že razvito organizacijsko kulturo, ki deluje podporno notranjemu podjetništvu, vendar smo na koncu podali nekaj predlogov, kako lahko podjetje organizacijsko kulturo še izboljša v smeri notranjega podjetništva.
Keywords: Organizacijska kultura, notranje podjetništvo, notranje-podjetniška organizacijska kultura, Perutnina Ptuj d.d.
Published: 23.11.2011; Views: 1874; Downloads: 186
.pdf Full text (261,25 KB)

59.
RAZLIKE MED PODJETNICAMI IN PODJETNIKI V SLOVENSKI BISTRICI
Katarina Lazić, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Število podjetij pod vodstvom žensk se povečuje, kljub temu je to še vedno manjše kot število moških podjetij. Pospeševanje prisotnosti žensk v podjetništvu krepi gospodarstvo, prinaša inovacije v poslovnem svetu ter novosti na ekonomskem, političnem in družbenem področju. Med podjetnicami in podjetniki obstajajo razlike na različnih področjih in pri različnih dejavnikih. Te razlike so očitne na področjih podpornih sistemov, virov sredstev, problemov in ovir, glede motivacije, poklicnih izkušenj, izobrazbe, osebnostnih značilnostih, značilnosti podjetij. Stereotipne predstave o vlogi žensk, da je njihova primarna skrb dom in družina, se počasi spreminjajo in ženske izbirajo podjetništvo kot obliko kariere. Mnoge med njimi so uspešne in svoj uspeh večinoma pripisujejo osebnim kvalitetam, kot so samodisciplina, vztrajnost in trdo delo. Ženske potrebujejo drugačne spodbude za vstop v podjetništvo kot moški. Ukrepi, ki bi izboljšali položaj žensk v podjetništvu, bi morali biti naravnani na boljšo promocijo ženskega podjetništva, ustanavljanje programov in mrež, ki bi omogočale povezovanje podjetnic in izenačevanje možnosti med moškimi in ženskami v podjetništvu.
Keywords: podjetništvo // žensko podjetništvo // podjetnik // podjetnica // razlike // stereotipi // enakost spola // problemi // spodbude // Slovenska Bistrica // kariera in družina // podporne skupine // izobrazba // izkušnje // motivacija // podjetniški cilji // dejavnost podjetja // osebnostne značilnosti //
Published: 09.05.2011; Views: 2729; Downloads: 152
.pdf Full text (1,52 MB)

60.
Prenos družinskih podjetij na mlajšo generacijo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Tina Šusteršič Kovačič, 2011, bachelor thesis/paper

Abstract: Razvoj podjetništva in kasneje gospodarskih družb v Sloveniji se je pričel že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Viden razvoj se je pokazal po osamosvojitvi Republike Slovenije, kar je omogočalo prenos lastninskih pravic, ukinitev samoupravnega sistema in temeljno organizacijo dela (TOZD in OZD so bile oblike organizacije združenega dela v Socialistični Republiki Sloveniji). Znotraj njih je bilo omogočeno obrtništvo, ki je sodelovalo z gospodarstvi. Samostojni podjetnik, se je skozi razvoj gospodarstva oblikoval kot družinsko podjetje, ki ga vodi samostojni podjetnik, sodeluje in pomaga pa mu celotna družina. Mnoga takšna podjetja so se razvila v gospodarske družbe, oblikovane kot družbe z omejeno odgovornostjo, nekatera pa so se razvila celo v delniško družbo. V diplomskem delu sta opisani dve družinski podjetji in sicer Agroma s.p. in Znass d.o.o.. V Agromi je že prišlo do prenosa, v Znass-u pa o tem šele razmišljajo. Glede na možne oblike prenosa sem za Znass izbrala najprimernejšo. Za primer Agroma pa sem preučila ali je bila njihova odločitev primerna. V obeh primerih sta ustanovitelja zelo navezana na podjetje, saj sta ga vodila od samega začetka. Prav zato moramo odločitve ustanoviteljev za umik iz podjetja in njegov prenos na mlajšo generacijo vzeti za zelo premišljeno in pomembno dejanje.
Keywords: družinska podjetja, mala podjetja, srednja podjetja, menjava generacije, prevzem podjetja, podjetništvo
Published: 17.05.2011; Views: 1339; Downloads: 85
URL Link to full text

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica