| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


41 - 50 / 302
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
41.
VLOGA TVEGANEGA KAPITALA V SLOVENIJI IN TUJINI
Doris Bezjak, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Podjetja in posamezni gospodarski subjekti imajo veliko možnosti izbiranja virov financiranja svojega podjetniškega navdiha. Od posameznika je odvisno kako, na kakšen in zakaj bo izbral določen vir. Tvegani kapital je ena izmed oblik lastniškega financiranja. Priljubljen je predvsem v ZDA, v zadnjem času pa tudi v nekaterih evropskih državah kot so Nemčija, Švica, Avstrija in Luksemburg. V ZDA se je pojavil v petdesetih letih prejšnjega stoletja, v Evropi pa dve desetletji kasneje. V Sloveniji se tvegani kapital še prebuja. Le-ta se je pojavil ob prehodu v tržno gospodarstvo in to v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Glede na tujino je v Sloveniji ta oblika premalo razvita, vendar se je leta 2007 naredil korak naprej in se sprejel novi »Zakon o družbah tveganega kapitala«. Kljub temu smo skozi različne članke in prebrane analize ugotovili, da je v Sloveniji veliko pomanjkanje le-tega, saj imamo na voljo veliko različnih projektov, veliko talentiranih podjetnikov z dobrimi idejami, ki žal ne najdejo ustreznega vira financiranja. Z vstopom v EU smo postali zanimivejši za tuje tvegane kapitaliste, kar posledično pozitivno vpliva na gospodarski razvoj Slovenije. Tvegani kapital je torej pomemben kot finančni, inovativni, svetovalni in partnerski kapital. Ne glede na število domačih in tujih skladov, ki delujejo na slovenskem trgu, je stanje koriščenja tveganega kapitala še vedno zelo skromno. Obseg ponudbe in naložb tveganega kapitala v Sloveniji pa krepko zaostaja za naložbami v razvitih državah članicah EU in ZDA. ZDA so v primerjavi z Evropo podjetniško bolj razvite in bolj naklonjene podjetniški kulturi, zato je tudi takšna oblika financiranja tam bolj razširjena.
Keywords: Viri financiranja, lastniški viri financiranja, tvegani kapital, poslovni angeli, skladi tveganega kapitala, podjetništvo in trg tveganega kapitala.
Published: 30.07.2010; Views: 1331; Downloads: 230
.pdf Full text (2,24 MB)

42.
PODJETNIŠKE PRILOŽNOSTI ZA PRIDOBIVANJE DOHODKOV JAVNIH ZAVODOV NA TRGU
Anica Pučko, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Podjetniško obnašanje pomeni zaznavo podjetniške priložnosti in njeno uresničitev z namenom doseganja ekonomske koristi, dobička. Za socialnega podjetnika pa je zanimiva tista podjetniška priložnost, ki poleg ekonomske koristi ponuja tudi možnost prispevati k družbeni blaginji. Podjetniško obnašanje v nepridobitni dejavnost se kaže v minimiziranju stroškov in maksimiziranju kakovosti opravljenih storitev. Javni zavodi opravljajo dve vrsti dejavnosti: javno službo in tržno dejavnost. Javna služba se opravlja kot nepridobitna dejavnost. Njen namen je proizvodnja javnih dobrih, ki je ne moremo ali ne smemo prepustiti delovanju trga. V tržni dejavnosti pa javni zavod nastopa s svojimi konkurenčnimi storitvami na trgu z namenom ustvarjanja dobička. Zaradi neusklajene in premalo natančne zakonodaje na tem področju ni enotne opredelitve katere storitve spadajo pod javno službo in katere pod tržno dejavnost. Posledično je potem tudi težje ugotavljati presežek prihodkov nad odhodki oziroma pri tržni dejavnosti dobiček. Za javne osnovne šole v Mestni občini Maribor smo ugotovili, da prihodki iz tržne dejavnosti predstavljajo majhen delež v celotnih prihodkih, ter da ne zaznavajo in ne opredeljujejo dodatnih podjetniških priložnosti. Pri tem jih omejuje obstoječa zakonodaja. Po našem mnenju ni smiselno javnim osnovnim šolam omogočiti dodatno tržno dejavnost, ker bi to vodilo k zmanjšanju kakovosti izvajanja javne službe in k povečanju razlik med zaposlenimi in samimi javnimi osnovnimi šolami.
Keywords: podjetniška priložnost, socialno podjetništvo, javne službe, javni zavodi, tržna dejavnost, javne osnovne šole
Published: 23.07.2010; Views: 1597; Downloads: 237
.pdf Full text (586,50 KB)

43.
Model strateške postavitve razvoja v malem proizvodnem podjetju
Primož Zajšek, 2010, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je predstavitev bistvenih problemov, s katerimi se srečuje mlado razvojno-proizvodno podjetje na poti od ideje do realizacije in uveljavljanja na trgu. Bistven problem, s katerim se srečuje malo in mlado podjetje pri doseganju tega cilja je gotovo kronično pomanjkanje sredstev in virov, tako finančnih kot tudi človeških. Zaradi te specifike je poslovanje podjetja nenehno izpostavljeno velikemu tveganju in negotovosti. Da bi to tveganje zmanjšali ali ga celo eleminirali, pa je nujno potrebna implementacija nekaterih metod, ki jih to magistrsko delo podrobno obravnava. Med te sodijo tehnike planiranja razvojnih projektov, ki optimirajo in racionalizirajo načrtovanje in izvajanje razvojnih aktivnosti ter z ustrezno redukcijo časov zagotavljajo stroškovno učinkovite izdelke. Ker so razvojni projekti po svoji naravi stohastični, kar pomeni, da časi trajanja razvojnih aktivnosti niso natančno določeni, je potrebno izbrati metode, s katerimi predpostavimo verjetnostno porazdelitev posameznih časov, na osnovi katerih določimo rok končanja projekta. Določanje in doseganje končnih rokov projekta, kot je izdelava prototipa ali celo izdelava končnega produkta in plasiranja na trg, pa je za mala in mlada podjetja izrednega pomena, saj lahko pomeni mejo med uspehom ali neuspehom, ki običajno rezultira v propadu podjetja. Prav tako so podrobno opisane metode proizvodnih procesov v malem podjetju, ki pa se bistveno razlikujejo od tistih v večjih in samozadostnih organizacijskih strukturah. Tako ugotovimo, da je v malem podjetju edini sprejemljiv način proizvodnje, naročniški tip proizvodnje, kjer kupec s svojim naročilom inicijira proizvodni proces. Bistvena je tudi uporaba tehnik vitke proizvodnje in ti. »just-in-time« koncept, tako pri vodenju proizvodnih procesov, ki se nujno vršijo pri zunanjih izvajalcih oz. »outsourcing«, kot tudi pri naročanju in nabavi različnega materiala. Za uspešno izvajanje tega koncepta pa je nujno potreben dober nadzor kvalitete in izdelan tok informacij med matičnim podjetjem in podizvajalci. Zadnji sklop obravnava financiranje razvojno-proizvodnih aktivnosti, ki se običajno vrši preko angelskih investicij in tveganega kapitala.
Keywords: podjetništvo, planiranje proizvodnje, vitka proizvodnja, proizvodnja z zunanjo oskrbo, načrtovanje razvojnih aktivnosti, projektni management, CPM metoda, PERT metoda, tvegani kapital, razvoj za proizvodnjo
Published: 30.03.2010; Views: 2362; Downloads: 432
.pdf Full text (2,57 MB)

44.
MREŽNA ORGANIZACIJA
Goran Kojić, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Ta diplomska naloga je rezultat sistematičnega interdisciplinarnega preučevanja mrežne organizacije kot ene izmed sodobnih organizacijskih oblik. V njej poizkušamo preučit in razumet njen DNK-a ter njeno delovanje in učinke. Tako je diplomska naloga sestavljena iz dveh delov: teoretičnega in praktičnega. Prvi del obsega dejavnike, ki so vplivali na razvoj mrežne organizacije, definicijo, značilnosti, sestavne elemente, standarde, ki jih povezujejo, njihovo analizo in sintezo. Drugi del pa obsega primere iz prakse in prikaz aplikacije teorije v praksi ter njene učinke na gospodarstvo.
Keywords: mrežna organizacija, stabilna mrežna organizacija, keiretsu, podjetništvo, inovacije, učeča se organizacija, hierarhija, zunanje izvajanje
Published: 19.08.2010; Views: 3055; Downloads: 482
.pdf Full text (1,24 MB)

45.
MANAGEMENT IN PODJETNIŠTVO
Vesna Barborič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Sodobni management se sooča s številnimi izzivi, ki kličejo po drugačnem načinu vodenja. V novem okolju številna podjetja zasledujejo koncept učeče se organizacije. Taka podjetja so sposobna hitreje najti priložnosti in se spopadati s krizami. Najpomembnejša funkcija vodje v učeči se organizaciji je organizacijo naučiti oblikovanja skupne vizije. Poudarek je na opolnomočenju zaposlenih, komuniciranju in na informacijah. Pri timskem delu vsak zaposleni prispeva k uspehu, delovno mesto postane mesto za ustvarjanje. Zato se je učeča organizacija sposobna neprestano učiti, je odprta za okolje in ima željo po povečevanju sposobnosti učenja. Ker se organizacije spopadajo z naraščanjem globalne konkurence, je pomembno, da organizacija doseže in ohrani poslovno odličnost. Odlične organizacije usmerjajo kupci, hitro se odzovejo na probleme, informacije so dostopne vsem in se izmenjujejo v vseh smereh. Take organizacije rajši vodijo kot sledijo. Uspešnost in učinkovitost organizacije lahko zagotovi le inovativno vodenje, ki ima značaj visoko kreativnega in inovativnega dela. Podjetništvo je trenutno najbolj uspešna metoda za zapolnjevanje vrzeli med znanostjo in trgom, za ustanavljanje novih podjetij in uvajanje novih izdelkov in storitev za trg. Podjetniške dejavnosti vplivajo na gospodarstvo nekega območja, saj zagotavljajo delovna mesta. Uspešen podjetnik mora imeti značilnosti, ki prispevajo k uspešnosti podjetja. Za uspešno poslovanje podjetja so potrebni še: poslovna priložnost, sposobnost upravljanja, zadostni kapital in sodobne metode poslovanja. Značilnost sodobnih organizacij je v njihovi poslovnosti in ustvarjalnosti. Produkt ustvarjalnosti so inovacije, ki jih lahko uresničujemo tudi preko podjetništva. Poslovnost podjetja je njegova usmerjenost v posel, od katerega imata korist oba partnerja, prodajalec in kupec. Brez poslovnosti ni uspešnosti. V času recesije je pomembno, da podjetje ohrani konkurenčnost izdelkov. V diplomski nalogi predstavljam podjetnika Jožeta Barboriča, ki se ukvarja z izdelavo in prodajo izdelkov domače in umetnostne obrti. Cilj podjetja je ohranjanje kulturne dediščine na Dolenjskem. Na trgu ponuja kvalitetne, unikatne izdelke, ki so vezani na kulturno preteklost Dolenjske. To so replike arheoloških in etnoloških predmetov, ljudska glasbila, izdelke iz volne. Z njimi zapolnjuje vrzel v ponudbi kakovostnih spominkov Novega mesta in poslovnih daril. Izdelki so se na trgu dobro »prijeli«, podjetnik povečuje prodajni program in razširja prodajno mrežo. Pri delu je inovativen, prilagodljiv, natančen, komunikativen. Udeležuje se razstav, sejmov, tržnic, a bo še moral delati na promociji izdelkov in podjetja. Predvsem pa se mora zavedati majhnosti slovenskega trga in razmišljati o vstopu na tuje trge. Zanimanja za to dejavnost je majhno in še naprej upada, kljub vzpodbujanju države za samozaposlitev v tej dejavnosti. Zato je pohvalno, da si podjetnik prizadeva skozi dejavnost domače in umetnostne obrti ohranjati kulturno dediščino naroda.
Keywords: management, učeča se organizacija, tim, podjetništvo, podjetnik, umetnostna obrt, domača obrt, rokodelstvo, spominki, poslovna darila
Published: 30.08.2010; Views: 1666; Downloads: 179
.pdf Full text (2,78 MB)

46.
PODJETNIŠKA AKTIVNOST IN PODPORNO OKOLJE ZA RAZVOJ PODJETNIŠTVA V OBČINI LENART
Jasmina Ščap, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Razvoj podjetništva je eden glavnih dejavnikov ekonomskega in socialnega razvoja. Podjetništvo pa se lahko razvija le v primernem okolju. V Sloveniji je podjetništvo po regijah zelo različno, na kar v veliki meri vpliva lokalno okolje. Vzpodbudno okolje pa je tisto, ki privablja ljudi, da se odločiji za podjetništvo in tako vzpodbudijo podjetniški razvoj. Podjetništvo v Lenartu je primerljivo s podjetništvom v regiji, zaostaja pa za slovenskim povprečjem. Raziskava podjetništva v Lenartu je pokazala, da so vzroki za takšno stanje predvsem v pomanjkanju kvalificiranih kadrov, neugodni strukturi dejavnosti, nestimulativni zakonodaji in slabem delovanju podpornega okolja v občini. Če želimo, da swe bo v občini Lenart podjetništvo uspešno razvijalo, bo predvsem potrebno koordinirano sodelovanje med podjetniki, občinami in državo.
Keywords: Podjetnik, podjetništvo, potrebni viri za podjetništvo, podporno okolje za razvoj podjetništva, podpora podjetništvu, lokalni razvoj, Lenart, Slovenija.
Published: 27.08.2010; Views: 1899; Downloads: 243
.pdf Full text (331,51 KB)

47.
RAZLIKE MED SLOVENIJO IN AVSTRALIJO PRI VKLJUČEVANJU PREBIVALSTVA V PODJETNIŠTVO
Metka Fain, 2010, final seminar paper

Abstract: Podjetništvo predstavlja, v večini svetovnih držav, pomemben dejavnik gospodarskega razvoja, pomeni samozaposlitev, poklic, lastništvo, izkoriščanje poslovnih priložnosti in tudi pojav novih delovnih mest, pa tudi dolgoročen razvoj, ki ga prinašajo mala in srednje velika podjetja. Osnovna teza dela diplomskega seminarja predvideva, da je vključevanje prebivalstva v podjetništvo odvisno od razvojne stopnje gospodarstva in drugih dejavnikov, ki so z razvojno stopnjo gospodarstva povezani. Primerjava podatkov Slovenije in Avstralije pri vključevanju prebivalstva v podjetništvo je pokazala, da se pojavljajo precejšnje razlike med državama. Trend vključevanja prebivalstva v podjetništvo sicer v obeh državah narašča, vendar pa se razlikujeta predvsem po namenu vključevanja prebivalstva v podjetništvo, številu žensk in moških, ki se ukvarja s podjetništvom, kulturnih in družbenih normah in vladnih politikah, ki (ne)spodbujajo oziroma podpirajo podjetništva v obeh državah.
Keywords: podjetništvo, vključevanje, namen, razlike, Avstralija, Slovenija, podporni programi, vladna politika
Published: 03.12.2010; Views: 1494; Downloads: 229
.pdf Full text (1006,61 KB)

48.
PRIMERJALNA ANALIZA ČLOVEŠKEGA IN SOCIALNEGA KAPITALA MED SLOVENSKIMI PODJETNIKI IN PODJETNICAMI
Kristjan Robič, 2010, final seminar paper

Abstract: V okviru diplomskega seminarja smo se posvetili primerjavi človeškega in socialnega kapitala med slovenskimi podjetniki in podjetnicami, torej nas je zanimalo ali je spol eden od dejavnikov, ki vplivajo na človeški in socialni kapital. V teoretičnem delu smo predhodno predstavili pojma podjetništvo ter podjetnik, nato smo predstavili nekatere razlike med podjetniki in podjetnicami, v nadaljevanju pa smo s teoretičnega vidika podrobneje predstavili človeški in socialni kapital. Aplikativni del smo izpeljali s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega so odgovarjali slovenski podjetniki in podjetnice. Razdeljen je bil v dva sklopa vprašanj, in sicer na vprašanja o človeškem ter na vprašanja o socialnem kapitalu. Ugotovili smo, da je spol eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na človeški in socialni kapital, saj imajo podjetnice večji človeški kapital, medtem ko imajo podjetniki večji socialni kapital. Ugotovili pa smo tudi, splošno gledano, da tako moški kot ženske dobro izkoriščajo obe obliki kapitala za dobrobit svojega podjetja in poslovanja. S pomočjo raziskave smo želeli prispevati k boljšemu razumevanju konceptov človeškega in socialnega kapitala, ter na ta način dodati delček k nadaljnjim razmišljanjem in opredeljevanjem omenjenih področij.
Keywords: podjetništvo, podjetnik, človeški kapital, socialni kapital, primerjava človeškega in socialnega kapitala med podjetniki in podjetnicami, analiza človeškega in socialnega kapitala.
Published: 27.01.2011; Views: 1358; Downloads: 187
.pdf Full text (411,21 KB)

49.
RAZLIKE MED SPOLOMA PRI VKLJUČEVANJU V PODJETNIŠKO AKTIVNOST V SLOVENIJI
Sanja Urankar, 2010, final seminar paper

Abstract: Podjetništvo razumemo kot proces ustvarjanja nečesa novega, vrednega, v katerega morajo podjetniki vložiti svoj čas in trud ter prevzeti tveganja. Ker je vselej igralo pomembno vlogo v gospodarskem razvoju in zaposlovanju, je pomembno, da o podjetništvu vemo čim več. V Sloveniji, v ta namen poteka GEM raziskava o podjetništvu, ki jo izvaja Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. V zadnjih štirih letih je podjetniška aktivnost v Sloveniji konstantno naraščala. Zgodnja podjetniška aktivnost v letu 2008, je bila 6,4 % odraslega prebivalstva. Po ocenjevanjih raziskovalcev GEM (Global Entrepreneurship Monitor), je bilo glede na število odraslega prebivalstva, 159.000 podjetniško aktivnih posameznikov. V podjetništvo se vključujejo tako moški kot ženske, vendar je žensk bistveno manj. Mnoge se srečujejo z ovirami, ki jim preprečujejo vstop v podjetništvo. Najpogostejše ovire so prezaposlenost in odsotnost podpore v družini, konflikt med delom in družino, saj je ženska tista, ki zna kuhati pospravljati, skrbeti za moža, dom in otroke, finančne ovire in nefleksibilnost vzgojnih institucij. Značilnosti podjetnikov in podjetnic so na splošno precej podobne, vendar se podjetnice od podjetnikov razlikujejo glede motivacij, poklicnih izkušenj, osebnih značilnosti, poslovnih veščin. Različni so tudi viri sredstev s katerimi ustanovijo podjetje in panoga v kateri ga ustanovijo. V diplomskem seminarju je bila opravljena tudi analiza podatkov, ki so bili pridobljeni s pomočjo raziskave GEM 2008. S to analizo, smo poskušali ugotoviti ali obstajajo razlike med moškimi in ženskami pri vključevanju v podjetništvo v Sloveniji. Analizirali smo spremenljivke spol, starost, izobrazba, dohodek, motivacijska naravnanost, inovacijska naravnanost in nagnjenost k rasti.
Keywords: podjetništvo, podjetnik, podjetniška aktivnost, GEM, demografske značilnosti, razlike med spoloma, žensko podjetništvo, lastnosti podjetnikov, lastnosti podjetnic, statistična analiza.
Published: 05.01.2011; Views: 2717; Downloads: 272
.pdf Full text (779,34 KB)

50.
VODENJE IN OBLIKOVANJE PODJETNIŠKEGA TIMA S STRANI PODJETNIKOV IN PODJETNIC
Tjaša Vogrin, 2010, final seminar paper

Abstract: Pri vodenju podjetja se odražajo različne lastnosti posameznikov, tako tistih, ki sodelujejo v timih in tistih, ki le-te vodijo. V diplomskem seminarju smo proučevali te lastnosti in skušali ugotoviti, v katerih se podjetnice bistveno razlikujejo od podjetnikov. Moški in ženske imajo različne osebnosti že zaradi vzgoje v otroštvu, a vendar smo lahko v raziskavi ugotovili, da oboji dajejo preferenco podobnim lastnostim, ki so potrebne pri vodenju podjetja in njegovih skupin. Zaradi tega lahko trdimo, da je za uspešno vodenje potrebna kombinacija žensko-moških lastnosti. Žal pa si med seboj niso enakopravni, saj v diplomskem seminarju ugotavljamo, da je diskriminacija spolov še vedno prisotna, pri čemer so ženske tiste, ki imajo v rokah manj adutov. Potrebno je v celoti odpraviti misel, da so ženske le gospodinje in da so na vodilnih položajih uspešnejši moški, tako bo marsikatera ženska postala bolj drzna, ter še z večjo vnemo hitela proti svojim ciljem.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: podjetništvo, lastnosti podjetnikov, lastnosti podjetnic, žensko podjetništvo, delovni timi, lastnosti članov tima.
Published: 06.01.2011; Views: 1356; Downloads: 121
.pdf Full text (1,01 MB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica