1. Podjetništvo čez meje: Razlike in podobnosti med mladimi podjetniki v Sloveniji in na PortugalskemFilip Štamberger, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo proučevali podjetništvo mladih v Sloveniji in na Portugalskem, podatke obeh držav pa smo primerjali tudi z evropskim povprečjem. V teoretičnem delu smo najprej obravnavali ekonomsko teorijo podjetništva, kasneje pa smo se osredotočili na podjetništvo mladih. Pri podjetništvu mladih smo obravnavali starostno kategoriziranje in posebnosti podjetništva mladih, ki ga definirajo. Ugotovili smo, da se mladi podjetniki soočajo s številnimi izzivi in ovirami, ki jim otežujejo vstop na trg, kot so finančne omejitve in pomanjkanje izkušenj. Drugi del naloge temelji na primerjalni analizi podatkov obeh držav, ki so bili zbrani v sklopu različnih raziskav o stanju podjetništva. Za analizo smo uporabili podatke raziskav Globalnega podjetniškega monitorja (GEM), raziskave Flash Eurobarometer (Evropska komisija) in raziskav Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). V analizi smo iskali podobnosti in razlike v razumevanju, obnašanju in načinu delovanja mladih podjetnikov v obeh državah. Pri tem smo ugotovili, da je podjetništva med mladimi na Portugalskem več kot v Sloveniji, a da je to lahko posledica nuje, saj je tudi podjetništvo iz nuje na Portugalskem višje kot v Sloveniji. Preverjali smo tudi prisotnost vrzeli med spoloma, ki je pokazala, da so razlike med spoloma v podjetništvu mladih na Portugalskem manjše kot v Sloveniji. Pri primerjanju motivacijskih dejavnikov smo ugotovili, da portugalske mlade za podjetništvo v najvišji meri motivira želja po neodvisnosti, medtem ko je v Sloveniji glavni dejavnik boljša možnost za dohodek. Raziskavo smo zaključili s primerjavo gospodarskih sektorjev, v katerih mladi podjetniki obeh držav najraje delujejo, in primerjavo podpornih programov ter spodbud, ki so mladim podjetnikom v obeh državah na voljo. Primerjava je pokazala, da tako portugalski kot tudi slovenski mladi podjetniki v največji meri delujejo v IT sektorju, podporno okolje za mlade podjetnike v Sloveniji pa je boljše od tistega na Portugalskem.
Keywords: Podjetništvo, podjetništvo mladih, Portugalska, Slovenija, primerjalna analiza, GEM.
Published in DKUM: 29.11.2024; Views: 0; Downloads: 10
 Full text (1,71 MB) |
2. Analiza povezave med ekonomsko svobodo in podjetništvom v SlovenijiLuka Polše, 2024, undergraduate thesis Abstract: Podjetništvo in ekonomska svoboda sta ključna elementa za razvoj in rast vsakega
gospodarstva. Podjetništvo spodbuja inovacije, ustvarja nova delovna mesta in omogoča
prilagajanje hitro spreminjajočemu se globalnemu okolju. S svojim prispevkom k razvoju novih
tehnologij in storitev podjetniki ne le zadovoljujejo potrebe trga, ampak tudi ustvarjajo dodano
vrednost, ki spodbuja širšo gospodarsko rast. Ekonomska svoboda pa je temeljna za ustvarjanje
ugodnega okolja, v katerem lahko uspeva podjetništvo. Vključuje zaščito lastninskih pravic,
stabilno pravno okolje, nizke davčne obremenitve in svobodno izbiro poslovnih praks. Ko imajo
podjetniki svobodo in zaupanje, da bodo njihova prizadevanja varovana, so bolj pripravljeni
tvegati in vlagati v nove projekte.
V diplomskem delu preučujemo, kako različni vidiki ekonomske svobode vplivajo na podjetniško
aktivnost v Sloveniji. Ekonomska svoboda, ki vključuje zaščito premoženjskih pravic, poslovno
in finančno svobodo ter davčno obremenitev, je ključna za ustvarjanje ugodnega okolja za
podjetnike. V Sloveniji so nekatere komponente ekonomske svobode že pozitivno vplivale na
podjetniške namere in zaznane priložnosti, medtem ko druge, kot sta omejena finančna
svoboda in visoka davčna obremenitev, za podjetništvo še vedno predstavljajo oviro. V nalogi
analiziramo, kako lahko nadaljnje izboljšanje ekonomske svobode prispeva k povečanju
podjetniške aktivnosti in predlagamo konkretne ukrepe na podlagi primerov iz držav z
najvišjimi stopnjami ekonomske svobode, kot so Irska, Singapur in Švica.
Keywords: Ekonomska svoboda, podjetništvo, podjetniške namere, zaznane podjetniške
priložnosti, Slovenija, povezava med ekonomsko svobodo in podjetništvom.
Published in DKUM: 21.11.2024; Views: 0; Downloads: 5
Full text (1,46 MB) |
3. Analiza podjetniških pristopov vodenja v slovenskih zagonskih podjetjihMatej Zidarn, 2024, undergraduate thesis Abstract: Zagonska podjetja oz. startupi imajo danes zelo pomembno vlogo v gospodarstvu, inovacijah in ekonomskem sistemu. To se ne kaže samo v porastu števila zagonskih podjetij v zadnjem desetletju, ampak tudi v vplivu, ki ga imajo na svetovno gospodarstvo in neposredno na naša življenja z inovacijami, ki jih prinašajo na trg. Kultura zagonskih podjetij se razvija tudi v Sloveniji, kjer v medijih vedno bolj pogosto slišimo o uspešnih zgodbah podjetij, ki ne dosegajo izjemnih rezultatov le na državni, ampak tudi svetovni ravni. Vzporedno z razvojem zagonskih podjetij se je razvilo tudi veliko podjetniških pristopov vodenja, ki jih podjetja po vsem svetu na različne načine implementirajo v svoje sisteme z namenom doseganja uspeha.
Slovenska zagonska podjetja niso izjema, zato smo se odločili v diplomskem delu raziskati poznavanje, uporabo in vpliv različnih podjetniških pristopov vodenja, ki se jih poslužujejo. V sklopu diplomskega dela smo preučili teorijo treh pristopov: vitko podjetništvo, strategijo modrega oceana in oblikovalsko razmišljanje. Nato smo kot primer dobre prakse in razvoja metodologije predstavili podjetje Toyota, kjer najdemo pionirje vitkega podjetništva. Na koncu smo z vzorčno raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika analizirali, kako so preučevani podjetniški pristopi vodenja zastopani v slovenskih zagonskih podjetjih in kakšni so njihovi vplivi.
Rezultati presečne raziskave so pokazali, da so slovenska zagonska podjetja sicer dobro seznanjena z nekaterimi sodobnimi podjetniškimi pristopi, kot je vitko podjetništvo (uporablja ga kar 70 % proučevanih podjetij), vendar pa se pri izbiri in uporabi teh pristopov soočajo z različnimi izzivi. Ugotovili smo tudi, da slovenska zagonska podjetja večinoma uporabljajo kombinacijo pristopov ali pa sploh nimajo izbranega konkretnega pristopa vodenja. Raziskava je pokazala, da kljub visokemu poznavanju in uporabi vitkega podjetništva ta ne zagotavlja nujno večje uspešnosti podjetij, kar kaže na kompleksnost in mnogoterost dejavnikov, ki vplivajo na uspeh zagonskih podjetij. Presenetljivo je, da zunanje okoliščine, kot je kriza COVID-19, v veliki večini niso vplivale na spremembo pristopa vodenja podjetja, kar kaže na to, da so slovenska zagonska podjetja v veliki meri že imela vzpostavljene pristope, ki so jim omogočili preživetje krize, ali pa so se osredotočili na druge oblike prilagajanja, namesto da bi spreminjali svoje vodstvene strategije.
Keywords: podjetništvo, zagonsko podjetje, vitko podjetništvo, strategija modrega oceana, oblikovalsko razmišljanje
Published in DKUM: 14.11.2024; Views: 0; Downloads: 15
Full text (2,38 MB) |
4. Odnos do podjetništva med mladimiJulija Stajnko, 2024, undergraduate thesis Abstract: V današnjem času, podjetništvo in podjetnost igrata ključno vlogo pri gospodarski rasti in ustvarjanju novih delovnih mest, še posebej med mladimi. Podjetništvo mladih je pomemben dejavnik za spodbujanje zaposlovanja, saj mladi podjetniki v gospodarski svet prinašajo inovacije in sveže ideje. Mladi se čedalje bolj odločajo za podjetniško pot, saj jim le-ta omogoča bolj fleksibilno obliko zaposlitve. Ko govorimo o podjetništvu mladih, se dotikamo tudi vključujočega podjetništva, ki poudarja enake možnosti za vse ne glede na socialno in ekonomsko ozadje ter spodbuja raznolikost v podjetniškem svetu. Odnos mladih do podjetništva in podjetnosti se skozi leta v Sloveniji izboljšuje v pozitivno smer, saj podjetništvo nasploh postaja vse bolj cenjeno. Gre za posledico prizadevanj politik in organizacij, ki ustvarjajo podporna okolja za razvoj mladih podjetnikov. V diplomskem delu smo predstavili teoretične vidike podjetništva, podjetnosti in podjetništva mladih na osnovi do sedaj zbranih podatkov iz raziskav, kot sta npr. raziskava Globalni podjetniški monitor in Mladina. V aplikativnem delu smo analizirali podatke raziskave Mladina 2020 in rezultate splošne populacije mladih v Sloveniji primerjali z rezultati raziskave izvedene med študenti Ekonomsko-poslovne fakultete. Rezultati so pokazali, da so študentje z znanjem ekonomskih in poslovnih ved bolj podjetni oz. nagnjeni k podjetnosti kot mladi v Sloveniji. V splošnem lahko trdimo, da so nasploh mladi v Sloveniji pripravljeni sprejeti tveganje, ki ga s seboj prinaša podjetniško življenje in imajo pozitiven odnos do podjetništva.
Keywords: Podjetništvo, podjetnost, podjetništvo mladih, odnos do podjetništva in podjetnosti med mladimi, vključujoče podjetništvo mladih
Published in DKUM: 21.10.2024; Views: 0; Downloads: 17
Full text (1,30 MB) |
5. Alternativne oblike podjetništva - športniki kot podjetnikiDoris Fesel, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo raziskuje podjetništvo v kontekstu športa, s poudarkom na specifičnih osebnostnih lastnostih športnikov, ki jih usmerjajo k podjetniškim dejavnostim. Delo analizira ključne dejavnike, ki vplivajo na podjetniško nagnjenost športnikov, vključno z izobraževalnimi programi, družbenimi vidiki ter uporabo tehnologij, kot so e-športi in digitalna orodja, ki odpirajo nove poslovne priložnosti. V raziskavi so uporabljene tako kvalitativne metode, preko intervjujev z izbranimi športniki, kot kvantitativne metode, preko anketiranja širšega nabora respondentov. Rezultati raziskave kažejo, da obstajajo skupne osebnostne lastnosti med športniki in podjetniki, vendar te lastnosti niso edini dejavniki, ki spodbujajo podjetniške namere. Prav tako so bile ugotovljene statistično značilne razlike v podjetniških namerah glede na spol. Finančna stabilnost se je izkazala kot pomemben motivacijski dejavnik za vstop v podjetništvo, vendar pa obstajajo tudi drugi pomembni dejavniki, ki vplivajo na podjetniške odločitve športnikov.
Keywords: podjetništvo, športno podjetništvo, podjetniške namere
Published in DKUM: 17.10.2024; Views: 0; Downloads: 9
Full text (5,46 MB) |
6. Primerjava terciarnega in vseživljenjskega podjetniškega izobraževanja v Sloveniji in na HrvaškemAmadea Konc, 2024, undergraduate thesis Abstract: Vse več posameznikov se odloča za podjetniško pot, kar poudarja pomen podjetniškega izobraževanja kot ključ do uspeha v podjetniškem svetu. Terciarno podjetniško izobraževanje, ki ga ponujajo višje strokovne šole, fakultete, akademije in samostojni visokošolski zavodi, omogoča študentom pridobivanje podjetniškega znanja in veščin ter vpogleda v svet podjetništva. Vseživljenjsko podjetniško izobraževanje pa zagotavlja stalno posodabljanje znanja in prilagajanje hitrim spremembam in napredku v poslovnem okolju. V tem kontekstu je primerjava podjetniškega izobraževanja med Slovenijo in Hrvaško – dveh evropskih držav, ki sta si geografsko blizu ter imata skupno zgodovino, a sta hkrati različno razviti – še posebej relevantna. Slovenija je dlje časa članica EU in državi imata drugače strukturirano gospodarstvo. Zaznati je mogoče, da je Slovenija bolj usmerjena v spodbujanje podjetniške aktivnosti in podporo podjetnikom, medtem ko Hrvaška prav tako razvija svoje podjetniško izobraževanje, vendar še ne dosega ravni intenzivnosti, ki jo opažamo v Sloveniji. Analiza teh razlik in podobnosti lahko zagotovi temeljit vpogled v uspešne strategije in prakse podjetniškega izobraževanja v obeh državah.
Keywords: podjetništvo, terciarno podjetniško izobraževanje, vseživljenjsko podjetniško izobraževanje, Slovenija, Hrvaška.
Published in DKUM: 14.10.2024; Views: 0; Downloads: 7
Full text (1,36 MB) |
7. Optimizacija procesa izdelave poslovnega načrta s pomočjo umetne inteligence: primer chatgptJure Mohar, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava uporabo umetne inteligence, natančneje ChatGPT, pri procesu izdelave poslovnega načrta. Glavni izziv pisanja poslovnih načrtov je velika potreba po časovnih in človeških virih. Namen tega diplomskega dela je analizirati prednosti in slabosti uporabe umetne inteligence pri tem procesu. Analiza vključuje pregled literature, analizo kritik obstoječih metodologij in primerjavo kakovosti poslovnih načrtov, ki jih je izdelal človek, in ustvarjenih z uporabo ChatGPT. Rezultati nam povedo, da lahko ChatGPT učinkovito generira osnove in določa osnovne elemente poslovnih načrtov, vendar je človeški pregled še vedno ključen za dober rezultat. ChatGPT se je izkazal za uporabno orodje, še posebno pri začetnih fazah izdelave poslovnega načrta, vendar ima omejitve na področju natančnosti in točnosti podatkov.
Keywords: ChatGPT, umetna inteligenca, poslovni načrt, podjetje, podjetništvo
Published in DKUM: 14.10.2024; Views: 0; Downloads: 22
Full text (3,67 MB) |
8. Priprava poslovnega načrta za znamko ženskega spodnjega perilaPia Šoško, 2024, undergraduate thesis Abstract: Pripravili smo teoretični ter finančni del. Teoretični obsega en del, ki sodi k poslovnem načrtu, ter enega, ki opisuje teorijo same naloge vse od uvoda, metodologije, teoretičnih osnov, raziskave ter zaključka. Za pisanje naloge s tem naslovom sem se odločila, ker smo se v preteklosti že srečali s podobno izkušnjo ter posledično z željo izboljšanja le te. V mladosti smo namreč začeli s svojo znamko kopalk, takrat brez poslovnega načrta.
Z anketo smo potipali trg in raziskali kakšne so potrebe oziroma želje žensk na področju spodnjega perila. Spoznali smo ali bi naši ciljni publiki ugajali naši produkti, katere kvalitete najbolj cenijo in kakšne vrste produktov se jim zdijo najbolj privlačne.
Ker me veseli področje podjetništva in v sebi nosim ustvarjalno žilico ter željo, da ustvarim nekaj svojega, sem se odločila da spišem nalogo z izbranim naslovom in jo v bližnji prihodnosti tudi uresničim. Zajema torej področje mode, ustvarjanja ženskega spodnjega perila. Rezultat naloge je pripravljen poslovni načrt za ustanovitev lastne blagovne znamke spodnjega perila, ki bo vodil k uresničitvi sanj ter uspešnemu poslovanju našega podjetja.
Ob pisanju smo ugotovili, kako pomembno je napisati v potankosti vse detajle vsakega posameznega dela, s katerim se srečamo na naši poslovni poti. Saj tako lažje predvidimo vse stroške, si olajšamo delo in optimiziramo naše poslovanje. Preverili smo kakšna je naša konkurenca, kakšen je trg ter trenutni trendi.
Keywords: Spodnje perilo, ženske, trendi, podjetništvo, poslovno načrtovanje.
Published in DKUM: 08.10.2024; Views: 0; Downloads: 11
Full text (1,36 MB) |
9. Trajnostni razvoj in nasledstvo družinskega podjetja: primer podjetja Pakend d.o.o.Hana Dežman - Radonjič, 2024, undergraduate thesis Abstract: Družinska podjetja imajo v Sloveniji velik pomen, saj predstavljajo kar 83 % vseh podjetij. Izziv za družinska podjetja je pogosto proces nasledstva. Veliko družinskih podjetij se tega procesa ne loti pravilno ali pravočasno, zato ga je treba skrbno načrtovati in ustrezno izvesti. Podjetja veliko pozornosti v zadnjem času namenjajo tudi trajnostnemu razvoju, trajnostnim strategijam in ciljem. V teoretičnem delu smo zato opredelili družinsko podjetništvo, predstavili ključne osebe v družinskem podjetju, prednosti in slabosti družinskih podjetij ter se posvetili največjemu izzivu družinskih podjetij, to je nasledstvu. Prav tako smo opredelili trajnostni razvoj in trajnostno poslovanje, pri čemer smo se osredotočili na omejitve podjetij pri prodaji plastične embalaže. V empiričnem delu smo analizirali družinsko podjetje PAKend, d. o. o., ki se ukvarja s prodajo embalažnih izdelkov, in izdelali SWOT-analizo podjetja. Ugotovili smo močno željo po ohranjanju podjetja znotraj družine, kar se kaže v zgodnjem vključevanju mlajših članov v poslovanje in pomenu pravočasne priprave na nasledstvo. Prav tako smo kot glavno prednost družinskega podjetja identificirali močno povezanost in pripadnost družinskih članov podjetju, kar prinaša večjo predanost in motiviranost za uspeh podjetja. Ob tem smo tudi ugotovili, da je podjetje uspešno prilagodilo svoje poslovanje spremembam v zakonodaji in tržnim zahtevam, kar se kaže v prehodu na trajnostne materiale. To potrjuje njihovo zavezanost trajnostnemu razvoju in odgovornemu ravnanju z okoljem, kar je ključno za ohranjanje ugleda in konkurenčnosti podjetja v prihodnosti. Končne ugotovitve kažejo na trdno zasnovo podjetja, ki je dobro pripravljeno na prihodnje izzive in se osredotoča na trajnostni razvoj ter ohranjanje družinske tradicije. Prav tako smo ugotovili, da v podjetju delujejo trajnostno naravnano in so skozi leta prilagodili svoje poslovanje v skladu z zakoni omejitve prodaje plastičnih embalaž.
Keywords: Podjetništvo, Družinsko podjetje, Nasledstvo, Trajnostni razvoj, Ravnanje s plastično embalažo.
Published in DKUM: 02.10.2024; Views: 0; Downloads: 16
Full text (1,09 MB) |
10. Vključenost žensk v digitalna delovna mesta; analiza stanja v Evropski unijiTjara Gergorič, 2024, undergraduate thesis Abstract: Žensko podjetništvo je bilo dolgo časa spregledano in zaznamovano z moškimi poslovnimi modeli. Vendar pa naraščajoča literatura poudarja pomembno vlogo žensk v podjetništvu in gospodarskem razvoju. Ženske imajo namreč pomembno vlogo tako pri ustvarjanju delovnih mest zase kot pri ustvarjanju delovnih mest za druge. Kljub naraščajočemu številu žensk podjetnic, zlasti v razvijajočih se gospodarstvih, se še vedno soočajo z ovirami, kot so neenak dostop do virov in omrežij. Digitalizacija spreminja podjetništvo, vendar je še vedno prevladujoče moško področje. Ženske se soočajo z izzivi, kot so digitalna vrzel med spoloma, pomanjkanje digitalnih veščin, stereotipi in predsodki, pomanjkanje mentorstva, pristop do izobraževanja in usposabljanja. Da bi rešili problem ter izzive vključevanja žensk v digitalna delovna mesta, države izvajajo različne politike, projekte in programe, ki bi izboljšali dostop žensk do izobraževanja, mentorstva in kariernih priložnosti ter spodbujali raznolikosti in enakosti. V teoretičnem delu diplomskega dela smo proučili izzive in podpore ženskega podjetništva. Proučili smo tudi vpliv digitalizacije na delovna mesta, digitalne veščine in potrebo po le- teh ter podjetništvo v digitalni dobi in etična vprašanja digitalizacije. V nadaljevanju smo se osredotočili na koncepte vključenosti žensk v digitalna delovna mesta. V empiričnem delu smo s pomočjo orodij in raziskav Eurostat, Gender Equality Index in The Digital Economy and Society Index ugotavljali, ali obstajajo razlike v stopnji vključenosti žensk in vključenosti moških v digitalna delovna mesta. Ugotavljali smo tudi, ali obstajajo razlike v stopnji vključenosti žensk v digitalna delovna mesta med državami EU, nazadnje pa smo ugotavljali še, ali večji poudarek na izobraževanju in razvoju veščin žensk v STEM področju povečuje njihovo vključenost v digitalna delovna mesta. Rezultati so pokazali, da razlike v stopnji vključenosti žensk in vključenosti moških v digitalna delovna mesta obstajajo, vendar se od države do države razlikujejo. Prav tako obstajajo razlike v stopnji vključenosti žensk v digitalna delovna mesta med državami EU. Ugotovili smo tudi, da večji poudarek na izobraževanju in razvoju veščin žensk v STEM področju povečuje njihovo vključenost v digitalna delovna mesta.
Keywords: žensko podjetništvo, digitalizacija, digitalna vrzel med spoloma, ženske v STEM-u, Evropska unija
Published in DKUM: 26.09.2024; Views: 0; Downloads: 13
Full text (2,26 MB) |
