| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
POT K PODJETNIŠTVU
Nataša Lavtižar, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Podjetništvo je tisto, ki osvaja tako razvite kot nerazvite države. Je eden najpomembnejših dejavnikov gospodarskega razvoja, saj je v veliki meri stopnja razvitosti podjetništva tisto, kar loči hitro gospodarsko rastoče države od počasi rastočih. Podjetništvo povečuje konkurenco in sili k stalnemu izboljševanju kakovosti, s čimer povečuje blaginjo prebivalstva. Pospešuje tehnološki napredek in oblikuje nova delovna mesta. V Sloveniji je ozračje še vedno v veliki meri protipodjetniško, zaradi splošne neozaveščenosti prebivalstva o pomenu sodobnega podjetništva za doseganje kvalitete življenja. Danes so razmere takšne, da postaja ključnega pomena učinkovito prilagajanje spreminjajočim se potrebam trga. Podjeten posameznik mora ves čas spremljati opcije, da bo imel ves čas na razpolago več možnosti in ne bo več pasivno čakal, da ga podjetje odpusti.
Keywords: - podjetništvo - podjetnik - podjetnost v Sloveniji - podjetniško izobraževanje.
Published: 04.06.2009; Views: 1384; Downloads: 127
.pdf Full text (238,99 KB)

2.
METODIKA DAVČNEGA SVETOVANJA V FAZI USTANOVITVE IN PRI NADALJNJEM POSLOVANJU PODJETJA
Marjana Žvegler, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V svetu je dejavnost davčnega svetovanja določena v zakonih in podzakonskih aktih, v Sloveniji pa zakonske osnove za davčno svetovanje še nimamo. Davčno svetovanje, ki je posebna oblika podjetniškega svetovanja, lahko v Sloveniji opravljajo pravne ali fizične osebe različnih poklicev. Davčni svetovalci se združujejo in vpisujejo v registre davčnih svetovalcev pri Zbornici davčnih svetovalcev Slovenije ali pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Osnovna pravila obnašanja in delovanja ter vzdrževanja potrebne izobrazbe so predpisana s Kodeksom poklicnih načel preizkušenega davčnika in Pravilnikom o pridobitvi in vzdrževanju licence davčnih svetovalcev. Za spodbujanje podjetništva in podjetništvu prijaznega okolja nudi država Slovenija več oblik subvencij, kjer bi izpostavili predvsem vavčersko svetovanje in subvencije za samozaposlitev. Davčni svetovalci lahko podjetnikom pomagajo pri pridobivanju teh sredstev. Metodika davčnega svetovanja ni predpisana ne v tujini in ne v Sloveniji. Različni tuji avtorji in tudi domači davčni svetovalci predlagajo vsaj pet fazni okvirni model procesa davčnega svetovanja, ki ga po potrebi, glede na vrsto in zahtevnost obravnavanega davčnega problema, členijo še na nadaljnje faze in podfaze. Poenostavljeni model davčnega svetovanja bodočemu podjetniku gradbene dejavnosti kaže, da so davčne obremenitve različne glede na pravno-organizacijsko obliko podjetja, niso pa odvisne od vrste dejavnosti. Podjetniki se čedalje bolj zavedajo pomembnosti davčnega svetovanja, zato v zadnjih nekaj letih opažamo izrazito povečanje tako kvantitete kot tudi kvalitete ponudnikov teh storitev.
Keywords: podjetniško svetovanje, davčno svetovanje, metode svetovanja, razvoj svetovalne dejavnosti, pravni okviri davčnega svetovanja v Sloveniji, institucionalni okviri davčnega svetovanja, izobraževanje za davčnega svetovalca
Published: 02.09.2010; Views: 1535; Downloads: 89
.pdf Full text (5,21 MB)

3.
STRATEGIJA IN TAKTIKA UVAJANJA PROGRAMA PODJETNIŠTVA V OSNOVNE ŠOLE
Zlatko Erlih, 2011, master's thesis

Abstract: Na zemeljski obli bo kmalu 7 milijard prebivalcev, ki dnevno potrebujejo vedno več materialnih in duhovnih dobrin, da bi lahko pokrili svoje vedno spreminjajoče se potrebe. Te se z njihovo pripravljenostjo za nakup spreminjajo v povpraševanje in so gonilo razvijanja novih proizvodov in novih storitev. Človek se je skozi svoj razvoj navadil, da ob danih išče tudi vedno nove dobrine, če mu standard to seveda dopušča. Zato snovalci novih idej in posledično novih marketinških produktov prinašajo vedno nove odgovore, kako s čim manjšo rabo sicer vedno bolj omejenih naravnih resursov zadovoljiti vedno večje povpraševanje in si pri tem zagotoviti čim večjo korist, skrbeti za trajnostni razvoj, hkrati pa prispevati k zadovoljstvu odjemalcev. Gre za večno marketinško vprašanje, ki je osrednje v podjetjih, njihovemu izzivu pa so v smislu gospodarnega ravnanja s sredstvi izpostavljena tudi gospodinjstva in različne družbene skupnosti. V vseh navedenih okoljih se posledično tem razmišljanjem pojavlja potreba po ljudeh, ki znajo biti podjetni in ustvarjalni, torej tudi po podjetnikih. Nekdo je rekel, da gre pri podjetnikih za ljudi, ki vidijo in v nadaljevanju izkoristijo priložnosti tam, kjer jih drugi ne vidijo. Večna dilema je, ali se podjetnik rodi, ali lahko to postane z izobraževanjem, učenjem in prakso. Kljub temu, da je nekaj zagotovo vezano na naše gene, je danes predvsem jasno, da se da marsičesa, kar sodi v splet kompleksne lastnosti imenovane podjetnost, tudi naučiti in s prakso pridobiti. Posledično temu je torej možno z različnimi oblikami podjetniškega izobraževanja in usposabljanja prispevati k večjemu in hitrejšemu razvoju podjetništva v vseh družbah, ne glede na stanje njihove trenutne razvitosti. Programi podjetniškega izobraževanja prebivalstva in znotraj tega tudi osnovnošolcev, ki jih moramo deklarirati za marketinške produkte, imajo v najbolj razvitih državah sveta tradicijo, ki sega v začetek 20. stoletja. Kljub temu se potreba po razvoju tovrstnih oblik izobraževalnih storitev, recimo v EU, bolj odločno pojavlja šele v zadnjem desetletju, nekateri narodi pa se s to vsebino uspešno ukvarjajo že dlje. V Sloveniji je kmalu po osamosvojitvi nastal program imenovan Podjetniški krožek za osnovnošolce. Šlo je za prvo dokaj organizirano in celovito obliko fakultativnega podjetniškega izobraževanja in usposabljanja te ciljne skupine v zadnjih razredih osnovne šole. Hkrati je šlo za marketinški produkt - storitev, ki je bila v strateško in taktično trženjskem smislu relativno dobro definirana. V raziskavi, ki jo prikazujemo v tem magistrskem delu, smo nedvoumno ugotovili, da je bil program, ki se je zaradi nedorečenega financiranja prenehal izvajati, primerljiv in konkurenčen tujim dobrim praksam. Še več, program je bil za ciljno skupino osnovnošolcev bistveno širše zastavljen, kot to velja za slednje. Jasno se je tudi izkazalo, da je EU v zadnjem desetletju zagnala mnoge politične iniciative, da bi v državah članicah spodbudila nastajanje, uvajanje in izvajanje programov podjetniškega izobraževanja od vrtca pa do konca študija. Kljub temu so programi v EU in po svetu zelo različni, a hkrati v svojem namenu izjemno podobni. Na globalnem trgu se je zelo uveljavil predvsem ameriški program Junior Achievement – Young Enterprise, ki je prisoten na vseh kontinentih. Izkazalo se je tudi, da v najnovejšem času predvsem Američani zopet veliko stavijo na podjetniško izobraževanje in usposabljanje prebivalstva, zato so se začele z razvojem novih programov in usposabljanjem učiteljev, močno ukvarjati tudi najprestižnejše ameriške Univerze. Marketinški pogled na program Podjetniški krožek za osnovnošolce nam pravi, da so ga med udeleženci v času njegovega izvajanja zelo dobro sprejeli. Dobro mnenje pa so o njem ponovno izrazili vsi tisti nekdanji učenci, ki so ga po nekaj letih ponovno ocenili v pisni anketi. Prav tako so se o programu pozitivno izrazili nekdanji mentorji v najnovejših anketah. Končno smo ugotovili, da je p
Keywords: podjetništvo, podjetniško izobraževanje, podjetniško izobraževanje za mlade, strategija in taktika podjetniškega izobraževanja mladih
Published: 13.10.2011; Views: 1948; Downloads: 171
.pdf Full text (3,91 MB)

4.
UČINKI INOVACIJSKO-PODJETNIŠKEGA IZOBRAŽEVANJA NA SPODBUJANJE INOVATIVNOSTI IN SMISELNOST UVAJANJA OMENJENIH VSEBIN MED OSNOVNOŠOLCE V SLOVENIJI
Patricija Halilović, 2013, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija poudarja pomen podjetništva. V nalogi smo se osredotočili in omejili na inovacijsko-podjetniško izobraževanje osnovnošolcev. Za potrebe disertacije smo uvajanje inovacijsko-podjetniškega izobraževanja v osnovnošolski sistem v Sloveniji opredelili široko. Inovacijsko-podjetniško izobraževanje na določenih osnovnih šolah v Sloveniji poteka na osnovi podjetniškega ali UPI (ustvarjalnost, podjetnost in inovativnost) krožka. V disertaciji smo proučevali učinke inovacijsko-podjetniškega izobraževanja učencev, torej učinke podjetniškega in UPI krožka na inovacijsko-podjetniške rezultate učencev in na podlagi učinkov prikazali, da je uvajanje inovacijsko-podjetniškega izobraževanja v programe osnovnošolskega izobraževanja smiselno. Cilj disertacije je odgovoriti na osnovno raziskovalno vprašanje, in sicer: »Kakšni so učinki inovacijsko-podjetniškega izobraževanja osnovnošolcev v Sloveniji? in Ali je na podlagi teh učinkov uvajanje inovacijsko-podjetniškega izobraževanja v osnovnošolski sistem v Sloveniji smiselno?« Iz tega ključnega raziskovalnega vprašanja izhaja osrednja teza doktorske disertacije: »Uvajanje inovacijsko-podjetniškega izobraževanja med osnovnošolce v Sloveniji je smiselno, saj pripomore k razvoju pozitivne ustvarjalne klime in podjetnih lastnosti, povečuje ustvarjalnost, obvladovanje inovacijskega procesa in fleksibilnost (prilagodljivost spremembam) učencev ter pripomore tudi k širjenju njihovega podjetniškega znanja.« Osrednjo tezo smo preverjali z več postavljenimi hipotezami. Disertacija je razdeljena na dva dela: teoretični in empirični. V teoretičnem delu smo v drugem poglavju proučili podjetnika in podjetništvo. Cilj poglavja je bil opredelitev pojmov podjetnik in podjetništvo. Temeljni prispevek tega poglavja je v strnjenem, a v celovitem pregledu obsežne opredelitve omenjenih pojmov. Tretje poglavje obravnava teoretična izhodišča ustvarjalnosti. Ugotovili smo, da pri proučevanju ustvarjalnosti avtorji uporabljajo različna teoretična izhodišča ali njihovo kombinacijo. Zato ugotavljamo, da je pri proučevanju ustvarjalnosti smotrno kombinirati več teoretičnih izhodišč, saj se le-ta med seboj dopolnjujejo in upoštevajo različne vidike ustvarjalnosti. V tem poglavju smo opredelili tudi dejavnike, za spodbujanje ustvarjalnosti osnovnošolcev pri pouku in sicer metode poučevanja, ki spodbujajo ustvarjalno mišljenje in ustvarjalnost učencev, razredno klimo, učitelja, informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in motivacijo. Ustvarjalnost nas lahko vodi v inovativnost, kar opredeljujemo v četrtem poglavju. V petem poglavju opredeljujemo podjetniško izobraževanje. Opredelili smo možnosti pridobivanja podjetniških znanj preko formalnih in neformalnih oblik izobraževanja, naredili pregled institucij podpornega okolja za podjetniško izobraževanje in inovativnost ter predstavili primere dobre prakse na področju podjetniškega izobraževanja mladih. V šestem poglavju smo se osredotočili na podjetniško izobraževanje v šolskem sistemu v Sloveniji. V tem poglavju smo predstavili stopnje razvoja podjetniškega izobraževanja v Sloveniji in podrobneje opisali razvoj podjetniškega krožka namenjenega osnovnošolcem. Po opredelitvi teoretičnih izhodišč v sedmem in osmem poglavju prikazujemo rezultate empirične analize. V empiričnem delu disertacije smo odgovorili na raziskovalno vprašanje in preverjali postavljeno tezo. Na podlagi ugotovitev smo osrednjo raziskovalno tezo potrdili, saj smo spoznali, da inovacijsko-podjetniško izobraževanje pripomore k razvoju pozitivne ustvarjalne klime in podjetnih lastnosti, povečuje ustvarjalnost, obvladovanje inovacijskega procesa in fleksibilnost (prilagodljivost spremembam) učencev ter pripomore tudi k širjenju njihovega podjetniškega znanja, zato je uvajanje inovacijsko-podjetniškega izobraževanja med osnovnošolce v Sloveniji smiselno.
Keywords: Ustvarjalnost, inovativnost, podjetništvo, podjetniško usposabljanje in izobraževanje, podjetniško izobraževanje v šolskem sistemu, učinki inovacijsko-podjetniškega izobraževanja osnovnošolcev v Sloveniji.
Published: 05.12.2013; Views: 1525; Downloads: 319
.pdf Full text (2,78 MB)

5.
PRIMERJAVA START-UP EKOSISTEMOV MED SLOVENIJO IN IZRAELOM
Barbra Gorenšek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Tehnološka revolucija, ki smo ji priča v zadnjih nekaj letih, nas je pripeljala v informacijsko dobo. Dnevno smo priča nastajanju novih inovativnih rešitev, zato so v tej družbi znanja postale inovacije naš vsakdanjik. Pri tem imajo posebno vlogo start-up podjetja, saj so najprimernejša oblika za komercializacijo teh inovacij. Te začasne organizacije, ki razvijajo inovativne izdelke, so ustvarjene z namenom čim hitrejše rasti na globalnih trgih. Ker pa start-up podjetja delujejo v negotovih okoliščinah in je zato njihova umrljivost izjemno visoka, je za nastanek in rast teh podjetij ključen primerno razvit start-up ekosistem. Ta ustvarja optimalne pogoje za nastajanje in hitro rast start-up podjetij. Za boljše razumevanje delovanja start-up ekosistemov smo se poglobili v njegovo sestavo oziroma deležnike in njihovo vlogo. Posebej obravnavamo slovenski in izraelski start-up ekosistem ter ju primerjamo. Ugotovimo, da je Slovenija sicer na dobri poti, saj se start-up podjetništvo uspešno razvija. Vendar je v primerjavi z Izraelom slovenski start-up ekosistem še vedno premalo razvit in kaže pomanjkljivosti na področju finančnega in človeškega kapitala ter podjetniške kulture. Pri tem še ugotavljamo, da ima pri razvoju izraelskega ekosistema ključno vlogo vlada, ki sistematično spodbuja vse njegove elemente.
Keywords: start-up podjetje, inovacije, start-up ekosistem, podjetniška kultura, podjetniško izobraževanje, visokotehnološka podjetja
Published: 07.09.2016; Views: 467; Downloads: 77
.pdf Full text (1,68 MB)

6.
Stanje slovenskega podjetništva in izzivi izobraževanja za podjetnost
Miroslav Rebernik, Karin Širec, Dijana Močnik, 2014, scientific monograph

Abstract: V monografiji smo analizirali vse gospodarske družbe in samostojne podjetnike v Sloveniji leta 2012, nato pa smo za leto 2010 primerjali ključne podatke za podjetja EU-27 in Slovenije v nefinančnem sektorju gospodarstva (to so dejavnosti industrije, trgovine in storitev). V Sloveniji je bilo leta 2012 59.726 gospodarskih družb in 72.325 samostojnih podjetnikov, to je skupaj 132.051 podjetij. Ustvarjena dodana vrednost je znašala 19,25 milijarde evrov. Podjetja so leta 2012 ustvarila 614 milijonov evrov neto poslovnega izida. V drugem delu opozarjamo na pomen podjetništva v sodobni družbi ter na njegov vpliv na ekonomski in družbeni razvoj. Prikazujemo stanje podjetniškega izobraževanja v Sloveniji, analiziramo njegove temeljne ovire in dejavnike uspeha ter podajamo nekatera priporočila za njihovo preseganje. Eno od njih je vzpostavitev primerne strategije izobraževanja za podjetništvo na visokošolski ravni, ki pa ne sme biti ločena od splošne strategije izobraževanja za podjetništvo, kot tudi ne od siceršnjega okvira pospeševanja podjetništva.
Keywords: razvoj, izobraževanje, podjetniška demografija, EU-27 nefinančni sektor gospodarstva, primerjalna analiza, podjetniško izobraževanje, ovire podjetniškega izobraževanja
Published: 18.01.2017; Views: 492; Downloads: 45
URL Link to full text
This document has many files! More...

7.
Vpliv izobraževanja za podjetnost in podjetništvo na podjetniške namere študentov - primerjava študentov, vključenih v programe podjetniškega izobraževanja, s preostalimi študenti v terciarnem izobraževanju v Sloveniji
Tanja Zdolšek Draksler, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Stopnja brezposelnosti mladih je v EU do nedavnega več let naraščala. Slovenija je problem brezposelnosti mladih delno zajezila, a mladi še vedno ostajajo družbena skupina v slabšem položaju. Posledično so v politiki zaposlovanja mladi postali prioritetna skupina. Znano je, da podjetništvo prispeva k gospodarski rasti in k ustvarjanju delovnih mest, zato je v zadnjih desetletjih znatno pridobilo na veljavi. Večina držav EU prioritetno promovira podjetništvo. Glavno vprašanje politike ostaja, kako spodbuditi podjetniško aktivnost. Politike, ki vključujejo podjetništvo in osebe, ki spadajo v družbeno skupino v slabšem položaju, imenujemo vključujoče politike. Ključnega pomena za podjetniško aktivnost je pridobitev podjetniških kompetenc in pozitivnih podjetniških namer. Oboje lahko mladi pridobijo in razvijejo skozi podjetniško izobraževanje. V Sloveniji je trend, da se mladi dolgo izobražujejo. Veliko jih je vključenih v terciarno izobraževanje, uvedba podjetniškega izobraževanja v formalno izobraževanje zato predstavlja možnost podjetniško izobraziti veliko mladih. Podjetniško izobraževanje se sicer v slovenski izobraževalni sistem uvaja počasi, tako je še vedno redkost. Zaposlovanje mladih, spodbujanje podjetništva ter podjetniško izobraževanje so danes prioritetna področja, za katera so sprejeti ukrepi, ki jih na evropski ravni navaja strategija Evropa 2020, na nacionalni ravni pa skladno z evropsko Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013-2022. V doktorski disertaciji smo nadaljevali z analizo teorije podjetništva, se osredotočili na podjetnika kot posameznika in na značilnosti podjetništva v Sloveniji ter analizirali stanje podjetništva med mladimi. Sledilo je preučevanje podjetniškega izobraževanja. V teoretičnem delu smo izvedli manjšo kvalitativno raziskavo stanja podjetniškega izobraževanja na visokošolski ravni formalnega izobraževanja v Sloveniji. Nadaljevali smo s pripravo pregleda znanstvenih raziskav, ki preučujejo vpliv podjetniškega izobraževanja na podjetniške namere in preučili teorijo preučevanja podjetniških namer skozi sociološko-psihološki vidik. Na osnovi analize teorije smo se odločili, da bomo lastno empirično raziskavo gradili na Ajznovi teoriji načrtovanega vedenja (TPB). Izobraževanje za podjetnost in podjetništvo poleg spodbujanja podjetniških namer, ustvarja podjetniške kompetence, zato nas je zanimal tudi vpliv na podjetniške kompetence. Za začetek smo analizirali teorijo kompetenc in kompetenčni pristop, ki predstavlja teoretično podlago glede kompetenc posameznikov. Nadaljevali smo z analizo managerskih kompetenc in analizirali več modelov podjetniških kompetenc, katerih kompetenčne konstrukte smo prevzeli in priredili za preučevanje podjetniških kompetenc v lastni empirični raziskavi. Na podlagi teoretičnih spoznanj smo pripravili konceptualno raziskovalni model. S kvantitativno študijo smo ugotavljali ali podjetniško izobraževanje vpliva na podjetniške namere in kompetence študentov. Uporabljena metodologija raziskave je kvazi-eksperiment, raziskovalni vzorec pa v predraziskavi in poraziskavi sestavljata preučevana skupina (študenti vključeni v podjetniško izobraževanje) in kontrolna skupina (študenti, ki niso vključeni v podjetniško izobraževanje). Čeprav smo potrdili, da je konceptualni raziskovalni model ustrezen in da nekateri preučevani dejavniki vplivajo na podjetniške namere, pri študentih vključenih v podjetniško izobraževanje ni bilo zaznati višje stopnje podjetniških namer niti podjetniških kompetenc. Smo pa ugotovili, da so med študenti študijske usmeritve podjetništvo in študenti neposlovnih študijskih usmeritev značilne razlike. Konceptualno raziskovalni model je potrjen za nadaljno uporabo. Prav tako je bilo statistično potrjeno, da so dejavniki TPB in podjetniške kompetence medsebojno povezani. Raziskava predstavlja temelj za nadaljno raziskovalno delo s področja podjetniškega izobraževanja, podjetniških namer in podjetniških kompetenc.
Keywords: podjetniško izobraževanje, podjetniške namere, podjetniške kompetence, terciarno izobraževanje, brezposelnost mladih
Published: 26.03.2019; Views: 293; Downloads: 38
.pdf Full text (4,60 MB)

8.
Podjetniško izobraževanje
Črt Kariž, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Podjetniško izobraževanje je metoda učenja, ki obogati študente predvsem s praktičnim znanjem, miselno naravnanostjo in vizijo. Podjetništvo te ne nauči le, kako odpreti novo podjetje, ampak tudi kako živeti podjetno. Ima pomembno vlogo v razvoju podjetniške kulture, ki poganja ustvarjanje vrednosti in podpira inovativnost. V diplomskem projektu preučujemo metodo podjetniškega izobraževanja, ki študente učinkovito pripravlja na vstop v svet. Cilj diplomskega projekta je teoretična opredelitev podjetništva, podjetnika, podjetniškega izobraževanja in podjetniškega učitelja. V empiričnem delu uporabljamo analitični pristop pridobivanja podatkov o podjetništvu, podjetniku, podjetniškem izobraževanju, podjetniškem učitelju in primerjanja dobljenih rezultatov s teoretičnimi izhodišči. Ugotovitve na podlagi analiziranja podatkov so, da se podjetnik ne rodi s formulo uspeha, ampak da se je mogoče podjetništva naučiti in pridobiti potrebne sposobnosti in lastnosti. Podjetniško izobraževanje ima velik vpliv na vseh življenjskih področjih študenta, ne le kariernem. Čeprav je podjetniško izobraževanje še precej neznano v družbi, se poznavanje le-tega izboljšuje. Pomembno je izobraževanje podjetniških učiteljev, kajti ravno oni prenašajo na študente svoje znanje, izkušnje, uspehe in napake.
Keywords: Podjetniško izobraževanje, podjetništvo, podjetnik, podjetniški učitelj.
Published: 29.10.2019; Views: 39; Downloads: 6
.pdf Full text (1,11 MB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica