| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Podjetništvo v novi stvarnosti
Miroslav Rebernik, 2021

Abstract: Podjetništvo je najmočnejše gonilo gospodarske rasti in razvoja in ima zelo velik vpliv na celoten družbeni razvoj. Globalni podjetniški monitor (GEM) ima za seboj zgodovino 22-letnega raziskovanja podjetništva s posebnim poudarkom na najbolj zgodnjih fazah, ko se zaznavajo poslovne priložnosti in se posamezniki odločajo, ali se bodo ukvarjali s podjetništvom. Velik vpliv na vključevanje posameznikov v podjetniške aktivnosti ima njihovo neposredno življenjsko okolje, predvsem prevladujoče kulturne vrednote, nagnjenost družbe k podjetništvu in urejenost poslovnega okolja. Temu ustrezno je zastavljen konceptualni okvir GEM, ki omogoča obravnavanje posameznikov in njihovega odnosa do podjetništva, dojemanja podjetništva ter vključenosti v ustanavljanje in/ali lastništvo in vodenje podjetja. Z njegovo pomočjo lahko zato dobimo bolj poglobljen vpogled v nacionalno podjetništvo in njegove značilnosti in bolj popolno sliko, kot jo lahko zagotovijo različni statistični viri, ki temeljijo zgolj na podatkih, pridobljenih od obstoječih podjetij.
Keywords: globalni podjetniški monitor, podjetništvo, celotna zgodnja podjetniška aktivnost, gospodarski razvoj, podjetniški ekosistem
Published: 18.05.2021; Views: 90; Downloads: 7
URL Link to file

2.
Primerjalna analiza podpornega okolja za podjetništvo v Sloveniji in na Hrvaškem
Lucija Petkovšek, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Tema diplomskega dela se nanaša na podporno okolje za podjetništvo in njegovo primerjavo med Slovenijo in Hrvaško v obdobju od leta 2016 do 2018. Želeli smo ugotoviti, ali sta državi podobno razvili podjetniško okolje glede na to, da sta bili nekoč del skupne države, ter opredeliti primere dobre prakse obeh držav. Ker je podjetništvo pomembno za gospodarsko rast in družbeno razvitost, ga je potrebno spremljati in proučevati. Mi smo za primerjavo Slovenije in Hrvaške uporabili rezultate raziskave Globalnega podjetniškega monitorja v delu, ki se nanaša na proučevanje podjetniškega ekosistema. Na razvijanje podjetništva v obeh državah močno vplivajo podporne državne in druge institucije ter Evropska unija, ker nudijo pomoč podjetnikom in podjetjem predvsem v obliki financiranja, svetovanja, informiranja in izobraževanja. Ugotovili smo, da so v Sloveniji pogoji podjetniškega okolja nekoliko bolje ocenjeni kot na Hrvaškem. V obeh državah je najbolje ocenjena fizična infrastruktura. V Sloveniji se pogoji skozi čas izboljšujejo kljub temu, da so nekateri relativno nizko ocenjeni. Večjo pozornost še vedno zahtevata izobraževanje in usposabljanje za podjetništvo v osnovni in srednji šoli. To je najnižje ocenjen pogoj ter regulativa vladnih politik, ki podjetnikom in novim podjetjem še vedno povzroča težave s pridobivanjem potrebnih dovoljenj in koncesij, davčna bremena in birokratske ovire. Na Hrvaškem se konstantno ne izboljšuje niti en pogoj, še posebej hitro in odločno je potrebno spremeniti vladno politiko, ki s svojim zapletenim regulativnim okvirjem in birokracijo, ki je najnižje ocenjen pogoj, zavira podjetništvo, nova podjetja pa so še vedno diskriminirana pri javnih naročilih. Strategija Hrvaške bi morala biti poleg pogostejšega spremljanja rezultatov vladnih programov, osredotočena tudi na večjo vpletenost podjetništva v izobraževalni sistem. To bi imelo najverjetneje tudi pozitiven vpliv na kulturne in družbene norme, ki podjetništvu še vedno niso naklonjene. Primer dobre prakse v Sloveniji je Slovenski podjetniški sklad, ki nudi raznoliko finančno spodbudo za podjetja v različnih fazah, česar na Hrvaškem primanjkuje.
Keywords: podjetniški ekosistem, podjetniški okvirni pogoji, Slovenija, Hrvaška, EU, institucionalna podpora.
Published: 25.03.2021; Views: 88; Downloads: 16
.pdf Full text (613,70 KB)

3.
Raznolikost podjetniških motivov
Miroslav Rebernik, Karin Širec, Polona Tominc, Katja Crnogaj, Matej Rus, Barbara Bradač Hojnik, 2020, scientific work

Abstract: V največji svetovni longitudinalni raziskavi Globalni podjetniški monitor (GEM) se že 21 let raziskujemo pomembne značilnosti podjetništva s posebnim poudarkom na najbolj zgodnjih fazah, ko se zaznavajo poslovne priložnosti in se posamezniki odločajo, ali se bodo ukvarjali s podjetništvom. GEM je bil zasnovan zato, da bi (1) meril razlike v odnosu do podjetništva, aktivnosti in v aspiracijah posameznikov v čim večjem številu držav, (2) odkrival dejavnike, ki spodbujajo ali ovirajo podjetniško aktivnost, še zlasti v odnosu do družbenih vrednot, osebnih značilnosti in podjetniškega ekosistema, (3) zagotavljal platformo za ocenjevanje vpliva podjetniške aktivnosti na ekonomsko rast v določenem gospodarstvu ter (4) odkrival potrebne politične ukrepe za krepitev podjetništva. S pomočjo te raziskave bolje razumemo odnos družbe do podjetništva ter individualne značilnosti posameznika, kot so dojemanje lastnih sposobnosti za podjetniško delovanje, sposobnost zaznavanja priložnosti, podjetniške namere in strah pred neuspehom. Ker GEM spremlja podjetniško aktivnost v celotnem življenjskem ciklu (nastajajoča, nova in ustaljena podjetja, prenehanje poslovanja), po tipih aktivnosti (visoka rast, inovativnost, internacionalizacija) in po sektorjih aktivnosti (zgodnja podjetniška aktivnost, podjetniška aktivnost zaposlenih), dobimo precej bogatejšo sliko o dogajanjih, kot če bi izhajali zgolj iz podatkov, ki nam jih ponujajo običajne statistične baze podatkov.
Keywords: Globalni podjetniški monitor, podjetništvo, celotna zgodnja podjetniška aktivnost, gospodarski razvoj, podjetniški ekosistem
Published: 29.05.2020; Views: 355; Downloads: 28
URL Link to file

4.
Pomanjkanje vitalnosti slovenskega podjetništva
Miroslav Rebernik, Polona Tominc, Katja Crnogaj, Karin Širec, Barbara Bradač Hojnik, Matej Rus, 2015, scientific monograph

Abstract: Krizna obdobja še bolj kot običajno zahtevajo trezen razmislek o tem, kako ravnati, da bi se čim učinkoviteje izkoristili obstoječi viri ter zadovoljile potrebe, česar brez vitalnega podjetništva ni možno uresničiti. Harmonizirane podatkovne baze, ki jih zagotavlja GEM, omogočajo, da bolje razumemo umestitev slovenskega podjetništva v globalno sliko. Vitalnosti podjetništva zato ne moremo spoznati tako, da bi prešteli podjetja in podjetnike, ampak da spoznamo podjetniško okolje, temeljne značilnosti podjetniške aktivnosti, njihove motivacije in ambicije. Prav s tem pa se ukvarja Globalni podjetniški monitor, največja svetovna raziskava na področju podjetništva, ki že šestnajsto leto zapored podaja temeljit vpogled v svet podjetništva in s proučevanjem medsebojne odvisnosti med podjetništvom in ekonomskim razvojem kaže stanje v posameznih državah in obenem nakazuje načine, s katerimi je mogoče pospeševati razvoj podjetništva in hkrati z njim tudi razvoj gospodarske blaginje. Precej pozornosti posvečamo tudi podjetniškemu ekosistemu, saj ta pomembno pospešuje (ali zavira) podjetniške procese in aktivnost.
Keywords: podjetništvo, Globalni podjetniški monitor, podjetniško okolje, podjetniška aktivnosti, podjetniški ekosistem
Published: 18.01.2017; Views: 970; Downloads: 75
URL Link to full text
This document has many files! More...

5.
Analiza prisotnosti stebrov in elementov start-up ekosistema v Sloveniji in razlogi za odhod start-up podjetnikov iz Slovenije v tuje pospeševalnike
Tanja Kožuh, 2016, master's thesis

Abstract: 21. stoletje označuje družba znanja, v kateri znanje predstavlja osnovni vir za razvoj novih idej, izdelkov, storitev in procesov z visoko dodano vrednostjo in sposobnostjo konkuriranja na globalnem trgu. V družbi znanja igrajo pomembno vlogo visoko izobraženi in ustvarjalni posamezniki, ki imajo edinstveno znanje, kompetence, izkušnje in povezave ter so dovolj podjetni in ambiciozni, da svoje ideje razvijejo v inovacije in nove podjeme z globalnim tržnim potencialom. Zanje smo v literaturi zasledili različna imena kot na primer novi mednarodni podjemi, od zagona globalni podjemi, visokotehnološka start-up podjetja, globalna start-up podjetja itd. Odločili smo se, da bomo v magistrski nalogi uporabili ime start-up podjetje. Start-up podjetje smo opredelili kot novonastalo podjetje, običajno mlajše od 3 let, ki izkorišča znanje za ustvarjanje novih inovativnih izdelkov ali storitev v pogojih izjemne negotovosti ter je od samega začetka usmerjeno na globalni trg. Globalno okolje, v katerem delujejo start-up podjetja, je izjemno negotovo in dinamično, stopnja preživetja start-up podjetij pa nizka. V splošnem velja, da naj bi devet od desetih start-up podjetij v prvih letih delovanja propadlo. Ker se za start-up podjetja v splošnem predpostavlja, da bodo v prihodnosti hitreje rasla kot ostala novoustanovljena podjetja ter da bodo ustvarila neproporcionalno več novih zaposlitev kot obstoječa podjetja, jim pripisujemo pomembno vlogo pri rasti gospodarstva. Prav zaradi njihove pomembne vloge so se v svetu pojavili novi načini podpore nastajanju in razvoju start-up podjetij, med katerimi je tudi start-up ekosistem. V Sloveniji imamo vzpostavljene temelje za razvoj nacionalnega start-up ekosistema, ki v zadnjih nekaj letih doživlja hiter in dinamičen razvoj. Podatki kažejo, da število start-up podjetij v Sloveniji narašča, raste pa tudi vrednost kapitalskih vložkov vanje. S ponudbo mednarodno primerljivih programov se krepi tudi inovativno in podporno okolje, kjer vodilno vlogo prevzemajo predvsem tehnološki parki, univerzitetni inkubatorji in podjetniški pospeševalniki, ki v okviru svojih programov povezujejo zasebne in javne vire financiranja, mentorstvo, strokovno podporo, podjetja in raziskovalne institucije ter zagotavljajo fleksibilne prostorske pogoje in infrastrukturo. Kljub temu pa ugotavljamo, da start-up podjetniki iz Slovenije odhajajo v start-up ekosisteme v tujino, zato smo se odločili, da start-up ekosistem v Sloveniji proučimo iz vidika celovitosti in sposobnosti zagotavljanja vseh pogojev, ki so potrebni za podporo start-up podjetjem.
Keywords: start-up podjetništvo, start-up podjetje, start-up ekosistem, podjetniški ekosistem, družba znanja, spill-over teorija podjetništva, Triple/Quadruple/Quintuple Helix, tehnološki park, univerzitetni inkubator, podjetniški pospeševalnik
Published: 07.07.2016; Views: 946; Downloads: 213
.pdf Full text (6,61 MB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica