1. Analiza povezave med ekonomsko svobodo in podjetništvom v SlovenijiLuka Polše, 2024, undergraduate thesis Abstract: Podjetništvo in ekonomska svoboda sta ključna elementa za razvoj in rast vsakega
gospodarstva. Podjetništvo spodbuja inovacije, ustvarja nova delovna mesta in omogoča
prilagajanje hitro spreminjajočemu se globalnemu okolju. S svojim prispevkom k razvoju novih
tehnologij in storitev podjetniki ne le zadovoljujejo potrebe trga, ampak tudi ustvarjajo dodano
vrednost, ki spodbuja širšo gospodarsko rast. Ekonomska svoboda pa je temeljna za ustvarjanje
ugodnega okolja, v katerem lahko uspeva podjetništvo. Vključuje zaščito lastninskih pravic,
stabilno pravno okolje, nizke davčne obremenitve in svobodno izbiro poslovnih praks. Ko imajo
podjetniki svobodo in zaupanje, da bodo njihova prizadevanja varovana, so bolj pripravljeni
tvegati in vlagati v nove projekte.
V diplomskem delu preučujemo, kako različni vidiki ekonomske svobode vplivajo na podjetniško
aktivnost v Sloveniji. Ekonomska svoboda, ki vključuje zaščito premoženjskih pravic, poslovno
in finančno svobodo ter davčno obremenitev, je ključna za ustvarjanje ugodnega okolja za
podjetnike. V Sloveniji so nekatere komponente ekonomske svobode že pozitivno vplivale na
podjetniške namere in zaznane priložnosti, medtem ko druge, kot sta omejena finančna
svoboda in visoka davčna obremenitev, za podjetništvo še vedno predstavljajo oviro. V nalogi
analiziramo, kako lahko nadaljnje izboljšanje ekonomske svobode prispeva k povečanju
podjetniške aktivnosti in predlagamo konkretne ukrepe na podlagi primerov iz držav z
najvišjimi stopnjami ekonomske svobode, kot so Irska, Singapur in Švica.
Keywords: Ekonomska svoboda, podjetništvo, podjetniške namere, zaznane podjetniške
priložnosti, Slovenija, povezava med ekonomsko svobodo in podjetništvom.
Published in DKUM: 21.11.2024; Views: 0; Downloads: 9
 Full text (1,46 MB) |
2. Alternativne oblike podjetništva - športniki kot podjetnikiDoris Fesel, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo raziskuje podjetništvo v kontekstu športa, s poudarkom na specifičnih osebnostnih lastnostih športnikov, ki jih usmerjajo k podjetniškim dejavnostim. Delo analizira ključne dejavnike, ki vplivajo na podjetniško nagnjenost športnikov, vključno z izobraževalnimi programi, družbenimi vidiki ter uporabo tehnologij, kot so e-športi in digitalna orodja, ki odpirajo nove poslovne priložnosti. V raziskavi so uporabljene tako kvalitativne metode, preko intervjujev z izbranimi športniki, kot kvantitativne metode, preko anketiranja širšega nabora respondentov. Rezultati raziskave kažejo, da obstajajo skupne osebnostne lastnosti med športniki in podjetniki, vendar te lastnosti niso edini dejavniki, ki spodbujajo podjetniške namere. Prav tako so bile ugotovljene statistično značilne razlike v podjetniških namerah glede na spol. Finančna stabilnost se je izkazala kot pomemben motivacijski dejavnik za vstop v podjetništvo, vendar pa obstajajo tudi drugi pomembni dejavniki, ki vplivajo na podjetniške odločitve športnikov.
Keywords: podjetništvo, športno podjetništvo, podjetniške namere
Published in DKUM: 17.10.2024; Views: 0; Downloads: 20
Full text (5,46 MB) |
3. Podjetniške namere prostovoljcev na športnih dogodkih - Primer OFEM Maribor 2023Maruša Markuš, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo preučuje podjetniške namere prostovoljcev na športnih dogodkih, pri čemer se osredotoča na prostovoljce na OFEM 2023 v Mariboru. Raziskava se nanaša na socialno podjetništvo, ki je usmerjeno v družbeno blaginjo. Pri tem poudarja vlogo neplačanega dela pri ustvarjanju družbene vrednosti.
Med 100 anketiranimi prostovoljci, večinoma mlajšimi od 30 let in ženskami, jih 54 ni imelo predhodnih izkušenj s prostovoljstvom, pri čemer je 60% prostovoljcev motivirala pridobitev potrdila Evropskega olimpijskega komiteja za podporo v nadaljnji karieri. Večina ne izraža podjetniških namer, saj 44 vprašanih še ni odločenih glede svoje morebitne podjetniške poti, medtem ko je le 36 odločenih, da bodo postali podjetniki.
Po analizi smo prišli do nekaterih drugih dodatnih ugotovitev, ki jih hipoteze niso obravnavale, na primer, da ima 28% vprašanih že svojo podjetniško idejo, 24% pa jih je že vključenih v neke podjetniške aktivnosti. Večina anketiranih prostovoljcev je mnenja, da je mreženje pomembno za podjetniški uspeh, kakor tudi redno zastavljanje lastnih ciljev in vizij za prihodnost.
Tekom raziskovanja smo bili osredotočeni zgolj na slovenske prostovoljce, tako da prostovoljcev iz drugih držav nismo obravnavali. V prihodnje bi bilo zanimivo raziskati, ali so prisotne kakšne razlike med slovenskimi in tujimi prostovoljci. Skozi našo raziskavo smo tudi zasledili, da nekatera področja povezav med prostovoljstvom in podjetništvom v literaturi še niso bila podrobneje raziskana in bi jih bilo v prihodnosti smiselno izpeljati in izpopolniti dosedanje znanje in ugotovitve.
Keywords: prostovoljstvo, socialno podjetništvo, podjetniške značilnosti, podjetniške namere, športni dogodki, športni management
Published in DKUM: 14.05.2024; Views: 244; Downloads: 40
Full text (1,69 MB) |
4. Vpliv izobraževanja za podjetnost in podjetništvo na podjetniške namere študentov - primerjava študentov, vključenih v programe podjetniškega izobraževanja, s preostalimi študenti v terciarnem izobraževanju v SlovenijiTanja Zdolšek Draksler, 2018, doctoral dissertation Abstract: Stopnja brezposelnosti mladih je v EU do nedavnega več let naraščala. Slovenija je problem brezposelnosti mladih delno zajezila, a mladi še vedno ostajajo družbena skupina v slabšem položaju. Posledično so v politiki zaposlovanja mladi postali prioritetna skupina. Znano je, da podjetništvo prispeva k gospodarski rasti in k ustvarjanju delovnih mest, zato je v zadnjih desetletjih znatno pridobilo na veljavi. Večina držav EU prioritetno promovira podjetništvo. Glavno vprašanje politike ostaja, kako spodbuditi podjetniško aktivnost. Politike, ki vključujejo podjetništvo in osebe, ki spadajo v družbeno skupino v slabšem položaju, imenujemo vključujoče politike. Ključnega pomena za podjetniško aktivnost je pridobitev podjetniških kompetenc in pozitivnih podjetniških namer. Oboje lahko mladi pridobijo in razvijejo skozi podjetniško izobraževanje. V Sloveniji je trend, da se mladi dolgo izobražujejo. Veliko jih je vključenih v terciarno izobraževanje, uvedba podjetniškega izobraževanja v formalno izobraževanje zato predstavlja možnost podjetniško izobraziti veliko mladih. Podjetniško izobraževanje se sicer v slovenski izobraževalni sistem uvaja počasi, tako je še vedno redkost. Zaposlovanje mladih, spodbujanje podjetništva ter podjetniško izobraževanje so danes prioritetna področja, za katera so sprejeti ukrepi, ki jih na evropski ravni navaja strategija Evropa 2020, na nacionalni ravni pa skladno z evropsko Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013-2022. V doktorski disertaciji smo nadaljevali z analizo teorije podjetništva, se osredotočili na podjetnika kot posameznika in na značilnosti podjetništva v Sloveniji ter analizirali stanje podjetništva med mladimi. Sledilo je preučevanje podjetniškega izobraževanja. V teoretičnem delu smo izvedli manjšo kvalitativno raziskavo stanja podjetniškega izobraževanja na visokošolski ravni formalnega izobraževanja v Sloveniji. Nadaljevali smo s pripravo pregleda znanstvenih raziskav, ki preučujejo vpliv podjetniškega izobraževanja na podjetniške namere in preučili teorijo preučevanja podjetniških namer skozi sociološko-psihološki vidik. Na osnovi analize teorije smo se odločili, da bomo lastno empirično raziskavo gradili na Ajznovi teoriji načrtovanega vedenja (TPB). Izobraževanje za podjetnost in podjetništvo poleg spodbujanja podjetniških namer, ustvarja podjetniške kompetence, zato nas je zanimal tudi vpliv na podjetniške kompetence. Za začetek smo analizirali teorijo kompetenc in kompetenčni pristop, ki predstavlja teoretično podlago glede kompetenc posameznikov. Nadaljevali smo z analizo managerskih kompetenc in analizirali več modelov podjetniških kompetenc, katerih kompetenčne konstrukte smo prevzeli in priredili za preučevanje podjetniških kompetenc v lastni empirični raziskavi. Na podlagi teoretičnih spoznanj smo pripravili konceptualno raziskovalni model. S kvantitativno študijo smo ugotavljali ali podjetniško izobraževanje vpliva na podjetniške namere in kompetence študentov. Uporabljena metodologija raziskave je kvazi-eksperiment, raziskovalni vzorec pa v predraziskavi in poraziskavi sestavljata preučevana skupina (študenti vključeni v podjetniško izobraževanje) in kontrolna skupina (študenti, ki niso vključeni v podjetniško izobraževanje). Čeprav smo potrdili, da je konceptualni raziskovalni model ustrezen in da nekateri preučevani dejavniki vplivajo na podjetniške namere, pri študentih vključenih v podjetniško izobraževanje ni bilo zaznati višje stopnje podjetniških namer niti podjetniških kompetenc. Smo pa ugotovili, da so med študenti študijske usmeritve podjetništvo in študenti neposlovnih študijskih usmeritev značilne razlike. Konceptualno raziskovalni model je potrjen za nadaljno uporabo. Prav tako je bilo statistično potrjeno, da so dejavniki TPB in podjetniške kompetence medsebojno povezani. Raziskava predstavlja temelj za nadaljno raziskovalno delo s področja podjetniškega izobraževanja, podjetniških namer in podjetniških kompetenc.
Keywords: podjetniško izobraževanje, podjetniške namere, podjetniške kompetence, terciarno izobraževanje, brezposelnost mladih
Published in DKUM: 26.03.2019; Views: 2344; Downloads: 301
Full text (4,60 MB) |
