| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 14
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
RAZLIKE MED SPOLOMA PRI VKLJUČEVANJU V PODJETNIŠKO AKTIVNOST V SLOVENIJI
Sanja Urankar, 2010, final seminar paper

Abstract: Podjetništvo razumemo kot proces ustvarjanja nečesa novega, vrednega, v katerega morajo podjetniki vložiti svoj čas in trud ter prevzeti tveganja. Ker je vselej igralo pomembno vlogo v gospodarskem razvoju in zaposlovanju, je pomembno, da o podjetništvu vemo čim več. V Sloveniji, v ta namen poteka GEM raziskava o podjetništvu, ki jo izvaja Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. V zadnjih štirih letih je podjetniška aktivnost v Sloveniji konstantno naraščala. Zgodnja podjetniška aktivnost v letu 2008, je bila 6,4 % odraslega prebivalstva. Po ocenjevanjih raziskovalcev GEM (Global Entrepreneurship Monitor), je bilo glede na število odraslega prebivalstva, 159.000 podjetniško aktivnih posameznikov. V podjetništvo se vključujejo tako moški kot ženske, vendar je žensk bistveno manj. Mnoge se srečujejo z ovirami, ki jim preprečujejo vstop v podjetništvo. Najpogostejše ovire so prezaposlenost in odsotnost podpore v družini, konflikt med delom in družino, saj je ženska tista, ki zna kuhati pospravljati, skrbeti za moža, dom in otroke, finančne ovire in nefleksibilnost vzgojnih institucij. Značilnosti podjetnikov in podjetnic so na splošno precej podobne, vendar se podjetnice od podjetnikov razlikujejo glede motivacij, poklicnih izkušenj, osebnih značilnosti, poslovnih veščin. Različni so tudi viri sredstev s katerimi ustanovijo podjetje in panoga v kateri ga ustanovijo. V diplomskem seminarju je bila opravljena tudi analiza podatkov, ki so bili pridobljeni s pomočjo raziskave GEM 2008. S to analizo, smo poskušali ugotoviti ali obstajajo razlike med moškimi in ženskami pri vključevanju v podjetništvo v Sloveniji. Analizirali smo spremenljivke spol, starost, izobrazba, dohodek, motivacijska naravnanost, inovacijska naravnanost in nagnjenost k rasti.
Keywords: podjetništvo, podjetnik, podjetniška aktivnost, GEM, demografske značilnosti, razlike med spoloma, žensko podjetništvo, lastnosti podjetnikov, lastnosti podjetnic, statistična analiza.
Published: 05.01.2011; Views: 2740; Downloads: 272
.pdf Full text (779,34 KB)

2.
VLOGA ŽENSK PRI VKLJUČEVANJU V PODJETNIŠKO AKTIVNOST V SLOVENIJI
Ana Škarica, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Enaindvajseto stoletje je nedvomno označeno s spreminjanjem vloge žensk in svetovnim večanjem ženskih podjetij, ki postajajo vir sprememb in inovacij v poslovnem svetu ter družbi. Razlogi, zakaj ženske ustanavljajo podjetja so lahko različni. Lastno podjetje ustanavljajo z namenom, da postanejo neodvisne in da uresničijo svoje poslovne ideje. To jim omogoča fleksibilnost, ki jim pomaga usklajevati potrebo po delu in družinskimi obveznostmi. Pri ustanovitvi pa se soočajo s podobnimi problemi kot tudi podjetniki, pri čemer jim največji problem predstavlja najemanje začetnih kreditov. Zato se jih največje število odloči, za financiranje iz osebnega premoženja. Poleg lastnih sredstev, pogosto uporabljajo tudi banke in finančne institucije. Ženske so tako v Sloveniji, kot tudi v velikem številu GEM držav, zaradi njihove naravne vloge matere in žene, po navadi tudi zaradi »napačne« izobrazbe in stereotipnih predstav o ženskem spolu ter predsodkov do njihovega dela, manj prisotne v javnem življenju kot moški. Prav na delovnem mestu se podjetnice soočajo s celotnim nizom ovir in težav, ki jim v veliki meri onemogočajo enakopravnost z moškimi, zato so zelo pomembni ukrepi, ki bi izboljšali položaj podjetnic. Le-ti morajo biti zastopani tako s strani družbe same, ki zagotavljajo motivacijsko in javno oporo, kot tudi s strani države s spodbujanjem državne podpore in pospeševanjem ženskega podjetništva s pomočjo promoviranja.
Keywords: Podjetništvo, žensko podjetništvo, podjetniški proces, podjetniška aktivnost, podjetnik, podjetnica, financiranje podjemov, raziskava GEM.
Published: 10.01.2011; Views: 2156; Downloads: 171
.pdf Full text (3,97 MB)

3.
PODJETNIŠKA AKTIVNOST IN POLOŽAJ ŽENSK PRI VKLJUČEVANJU V PODJETNIŠTVO
Erika Pšeničnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Podjetništvo je proces, ki je povezan z ustanovitvijo novega podjetja. Vsak posameznik se mora sam odločiti ali bo ustanovil podjetje, ali pa se bo ukvarjal s čim drugim. V podjetništvo se vključujejo tako moški, kot tudi ženske, vendar obstajajo med njimi razlike. Podjetnice se od podjetnikov razlikujejo v izobrazbi, starosti ob ustanovitvi, psiholoških značilnosti, motivacijskih dejavnikov, podpornih mrež in dejavnosti podjetja. Svetovna raziskava GEM, v kateri sodeluje Slovenija že 9 let proučuje odnose med podjetniško aktivnostjo in nacionalno gospodarsko rastjo. Strokovnjaki opozarjajo, da je izrazito manj žensk v podjetništvo, kot moških, zato smo skušali ugotoviti kje so razlogi za to ter kakšne so podpore. Ugotovili smo, da so spremenljivke, ki so pomembne pri odločanju za podjetniško kariero manj ugodne za ženske kot za moške. Ženske se bolj bojijo neuspeha ter niso prepričane vase, da bodo uspele. Odstotek žensk, ki se vključujejo v podjetništvo je izrazito nizek v državah arabskega sveta, kjer so zaradi kulturnih vrednost prepričane, da morajo biti doma ter skrbeti za dom in družino. Ženske potrebujejo drugačne spodbude kot moški, zato obstajajo različni načini, ki bi spodbudili, da se več žensk vključi v podjetništvo. To so različne podpore družinskih članov, mreže, vzorniki in razni programi za vzpodbujanje ženskega podjetništva.
Keywords: podjetništvo, podjetniška aktivnost, podjetnik, raziskava GEM, ženske v podjetništvu.
Published: 13.12.2011; Views: 1524; Downloads: 112
.pdf Full text (922,09 KB)

4.
VPLIV IZBRANIH INSTITUCIONALNIH IN INDIVIDUALNIH DEJAVNIKOV NA PODJETNIŠKO AKTIVNOST TER NJIHOVA POVEZAVA Z GOSPODARSKIM IN DRUŽBENIM NAPREDKOM
Katja Crnogaj, 2012, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji proučujemo vpliv institucionalnih in individualnih dejavnikov na podjetniško aktivnost ter njihovo povezavo z gospodarskim in širšim družbenim napredkom. Pri tem se srečujemo z različnimi perspektivami podjetništva in različnimi potrebami nacionalne politike, zato je pomembno, da najprej natančno razumemo podjetniške dejavnike in vzpostavimo celovitejši okvir, ki omogoča umestitev podjetništva v jedro konkurenčnosti nacionalne ekonomije. Največjo oviro tovrstnemu proučevanju predstavlja odsotnost splošno sprejete definicije podjetništva, kar predstavlja velik izziv za merjenje in primerjavo podjetništva v mednarodnem okolju in skozi čas. Tudi v primeru poenotenja glede primerne opredelitve podjetništva je težko najti merilno orodje, ki se ujema z izbrano terminologijo. Obstoječe podjetniške mere morajo biti skrbno izbrane in interpretirane, da lahko upoštevamo njihovo relevantnost za politične odločitve. Kompleksno je tudi ugotavljanje podjetniških učinkov, kjer smo v središče obravnave postavili vpliv podjetniške aktivnosti na gospodarsko rast, ki se preliva v stabilen in trajnostni gospodarski ter družbeni razvoj. Omejitve trdih pokazateljev gospodarske rasti, kot je BDP, so znane, zato smo okvir proučevanja razširili z upoštevanjem pokazateljev družbenega napredka, ki se odražajo v osebnem (človekovem) razvoju in trajnostnem razvoju družbe. Osrednji cilj doktorske disertacije je operacionalizacija široko zastavljenega modela proučevanja z namenom oblikovanja ustreznih izhodišč oblikovalcem podjetniške politike. Cilj raziskave je preveriti, ali in v kolikšni meri se povezava med podjetništvom in gospodarsko rastjo ter družbenim napredkom razlikuje med razvitimi in manj razvitimi državami, ter opredeliti v tem okviru pomembne vplivne dejavnike. Iz pregleda literature in različnih empiričnih študij je razvidno, da so raziskovalci doslej namenjali pozornost le posameznim dejavnikom podjetništva, ne pa tudi dovolj celovito – z upoštevanjem in operacionalizacijo individualne in makro ravni obenem. Pri operacionalizaciji raziskovalnega modela se osredotočamo na podatke, ki združujejo informacije o posameznikih, državah in času ter omogočajo raziskovanje vplivnih dejavnikov podjetniške aktivnosti glede na doseženo stopnjo gospodarske razvitosti države. Na tej osnovi smo si zastavili kompleksno raziskovalno vprašanje o tem, ali je mogoče vzroke za odkritje in ovrednotenje poslovne priložnosti ter pričetek podjetniške aktivnosti iskati v dejavnikih institucionalnega okolja, v katerih se priložnosti porajajo, in značilnostih posameznikov, ki jih izkoriščajo. Ugotavljali smo, ali je na ta način vzpostavljena povezava z gospodarskim in družbenim napredkom ter zagotovljena jasnejša slika oblikovalcem političnih ukrepov za pospeševanje podjetništva. Ker so v zadnjih letih različni viri podatkov privedli do protislovnih in nezadostnih empiričnih ugotovitev, smo v disertaciji na enem mestu sistematično prikazali, s katerimi pomembnejšimi mednarodno primerljivimi merami, ki so pomembne za sprejemanje in analizo političnih odločitev za povečevanje podjetniškega potenciala, se lahko merijo podjetniška aktivnost in opredeljeni vplivni dejavniki podjetništva. Na tej osnovi smo operacionalizirali zastavljeni model proučevanja podjetniškega procesa in njegove komponente v povezavi z gospodarsko rastjo in družbenim napredkom. Z upoštevanjem dveh različnih ravni obravnave smo potrdili pomen razlikovanja med posameznimi tipi podjetništva in njihovimi učinki v različnih gospodarskih okoljih.
Keywords: podjetništvo, individualne značilnosti podjetnika, dejavniki institucionalnega okolja, poslovne priložnosti, podjetniška aktivnost, merjenje podjetništva, gospodarska rast, gospodarski in družbeni napredek, podjetniška politika
Published: 21.09.2012; Views: 1987; Downloads: 514
.pdf Full text (5,12 MB)

5.
PODJETNIŠTVO IN NJEGOV POMEN ZA USPEŠNOST POMURSKEGA GOSPODARSTVA
Anita Bencik, 2014, master's thesis

Abstract: V teoretičnem delu smo opredelili pojem podjetništva in z njim povezanega podjetnika ter okvirno predstavili nekatere teorije, ki pojasnjujejo podjetništvo. Ker podjetništvo deluje v povezavi z določenim podpornim okoljem, smo opredelili njegov pomen in navedli nekatere najpomembnejše podporne institucije, ki tako ali drugače vplivajo na razvoj podjetništva v Pomurju. Predstavili smo tudi nekatere kazalnike gospodarske moči regije, na podlagi katerih smo v raziskavi regijo primerjali z državnim povprečjem. Temu sledi raziskava, v kateri smo na podlagi hipotez ugotavljali razvitost regije. Pri tem smo upoštevali nekatere kazalnike gospodarske moči regije ter nihanje podjetniške aktivnosti. Pripravili smo pregled razdeljevanja državne pomoči, ki je namenjena razvoju regij v državi, in prikazali strukturo odločanja brezposelnih oseb za samostojno podjetniško kariero. Glavna ugotovitev magistrskega dela je, da Pomurje dejansko zaostaja za razvojem države, kljub dejavnostim podpornega okolja in finančnim spodbudam s strani države in Evropske unije.
Keywords: podjetništvo, podporno okolje, kazalniki gospodarske moči regije, brezposelnost in podjetniška aktivnost
Published: 11.03.2014; Views: 751; Downloads: 155
.pdf Full text (8,70 MB)

6.
VPLIV KULTURNIH IN DRUŽBENIH NORM NA RAZVOJ PODJETNIŠTVA V NACIONALNEM GOSPODARSTVU
Tanja Razbornik, 2015, master's thesis

Abstract: V globalnem podjetništvu prihaja tako do gospodarskih kot do kulturnih razlik. V obdobju pospešene globalizacije ter hitre internacionalizacije podjetij se ekonomske ovire zmanjšujejo, kulturne ovire pa vse bolj povečujejo, kar predstavlja nov izziv in priložnost za organizacije (House 2004, str. 5). Po Hofstedu (The Hofstede Centre 2014) je kultura kolektivno programiranje uma, ki razlikuje člane ene skupine od drugih. Podjetništvo pa je večplasten proces, ki bistveno vpliva na gospodarski razvoj vsake države in je odvisen od podjetnika in okolja, v katerem le-ta deluje. V magistrski nalogi smo v teoretičnem delu opredelili pojem podjetništva in podjetnika ter v obdobju od 2010 do 2012 tabelarično prikazali stanje podjetništva v Sloveniji. Nato smo opredelili nacionalno kulturo in dimenzije nacionalne kulture po Hofstedu. Grafično smo prikazali tudi primerjavo nacionalnih dimenzij med Slovenijo in analizirano skupino držav iz inovacijskega gospodarstva (Belgijo, Dansko, Finsko, Francijo, Irsko, Nemčijo, Nizozemsko, Norveško, Portugalsko, Švedsko in Švico). V empiričnem delu smo na podlagi GEM (Global Entrepreneurship Monitor) in GEM NES raziskave skušali odgovoriti na osrednje raziskovalno vprašanje, ki se glasi: Kulturne in družbene norme v Sloveniji se bistveno razlikujejo od povprečja proučevanih držav v skupini inovacijskih gospodarstev. To smo skušali dokazati tako, da smo analizirali dojemanje kulturne podpore, samozaupanja in družbeni status podjetnika v Sloveniji in izbranih državah. Na koncu smo prikazali stanje kulturnih in družbenih norm kot enega izmed okvirnih pogojev za podjetništvo tako v Sloveniji kot tudi v ostalih enajstih državah. Ugotovili smo, da se Slovenija iz podjetniškega in kulturnega vidika najbolj razlikuje od Nizozemske. Za konec lahko dodamo, da se v Sloveniji še vedno ohranjajo pri življenju kulturne in družbene norme propadlega komunizma, ki so v nasprotju z družbenimi in kulturnimi normami klasičnega kapitalizma – individualizmom, samopobudo in prevzemanjem podjetniškega tveganja in tako zavirajo nastanek in razvoj podjetnikov (Kovač 2009).
Keywords: Podjetništvo, kultura, nacionalna kultura, kulturne in družbene norme, podjetniška aktivnost, kulturna podpora.
Published: 18.05.2015; Views: 736; Downloads: 146
.pdf Full text (2,35 MB)

7.
RAZLIKE MED SPOLOMA PRI VKLJUČEVANJU V PODJETNIŠKO AKTIVNOST V SLOVENIJI
Sandra Bezjak, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Ljudje se za vstop v podjetništvo odločajo predvsem iz dveh motivov, iz priložnosti ali iz nuje. Kot smo lahko ugotovili, se vedno več odraslega prebivalstva v Sloveniji vključuje v podjetništvo zaradi priložnosti, kar je dober znak, saj niso tega prisiljeni storiti za preživetje. Še vedno se bistveno več moških, kot pa žensk odloča za podjetniško pot, saj so pogoji za njih še zmeraj bolj ugodni kakor za ženske. Opazimo lahko, da vključenost žensk v podjetništvo iz leta v leto zelo variira, zato bo potrebno še veliko vloženega truda in časa, da bodo ženske prisotne v podjetništvu vsaj približno toliko kot moški. Problem je v tem, da manj žensk kot moških v povprečju verjame, da so spodobne za podjetniško pot, ter v večji meri menijo, da nimajo potrebnih veščin, znanja in izkušenj. V Sloveniji, z namenom proučevanja podjetništva, poteka raziskava Globalni podjetniški monitor – GEM , ki jo izvaja Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko – poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Iz raziskave je razvidno, da lahko na vključevanje ljudi v podjetniško aktivnost zremo z optimizmom, saj le – to zadnja leta narašča. V diplomskem seminarju je bila izvedena tudi analiza podatkov, ki so bili pridobljeni s pomočjo GEM 2013. Skušali smo ugotoviti ali obstajajo razlike med moškimi in ženskami, pri vključevanju v podjetniško aktivnost v Sloveniji, poleg tega pa tudi razlike glede na starost, izobrazbo, dohodek, motivacijsko naravnanost, inovacijsko naravnanost in nagnjenost k rasti.
Keywords: podjetništvo, podjetniška aktivnost, podjetnik, žensko podjetništvo, GEM, razlike med spoloma, lastnosti podjetnikov, statistična analiza
Published: 10.11.2015; Views: 507; Downloads: 49
.pdf Full text (1,57 MB)

8.
Spregledan podjetniški potencial mladih
Miroslav Rebernik, Polona Tominc, Katja Crnogaj, Karin Širec, Barbara Bradač Hojnik, Matej Rus, 2014, scientific monograph

Abstract: Globalni podjetniški monitor (GEM) za leto 2013 izpostavlja znatno nižji delež mladih ustaljenih podjetnikov v starosti od 25 do 34 let. Teh je v Sloveniji le dobrih 7 %, medtem ko se v preostalih proučevanih skupinah držav ta delež giblje med 11 in 17 %. Takšno zaskrbljujoče stanje je povezano z nizko stopnjo zgodnje podjetniške aktivnosti mladih in njihove težke zaposljivosti, ki izhaja iz visoke stopnje brezposelnosti mladih v Sloveniji. Kot kaže, mladi premalo zaznavajo poslovne priložnosti in so tudi manj uspešni pri spreminjanju teh priložnosti v trajnejše oblike ustaljene podjetniške aktivnosti. Vladne politike bi zato svoje programe morale nujno usmeriti k tej starostni populaciji, v kateri je z različnimi programi in aktivnostmi zagotovo mogoče največ prispevati k zaznavanju podjetniške kariere kot zaželene izbire poklicne poti. Seveda pa je treba mlade s programi izobraževanja najprej usposobiti za prepoznavanje poslovnih priložnosti ter jim pomagati razviti znanja in veščine, potrebne za njihovo udejanjanje.
Keywords: podjetništvo, Globalni podjetniški monitor, podjetniška aktivnost mladih, podjetniška kariera, vladne politike
Published: 18.01.2017; Views: 615; Downloads: 26
.pdf Full text (3,39 MB)
This document has many files! More...

9.
Podjetništvo med priložnostjo in nujo
Miroslav Rebernik, Polona Tominc, Katja Crnogaj, Karin Širec, Barbara Bradač Hojnik, Matej Rus, 2016, scientific monograph

Abstract: Globalni podjetniški monitor (GEM) je največja svetovna raziskava na področju podjetništva, ki proučuje medsebojne odvisnosti med podjetništvom in ekonomskim razvojem in kaže stanje v posameznih državah ter obenem nakazuje načine, s katerimi je mogoče pospeševati razvoj podjetništva. Ker je raziskovalni pristop GEM enak po vsem svetu je neprecenljiv vir za raziskovalce in njihove znanstvene prispevke. GEM omogoča boljše razumevanje družbenih vrednot o podjetništvu in individualnih podjetniških značilnosti posameznika, kot so sposobnost zaznavanja priložnosti, dojemanje lastnih sposobnosti za podjetniško delovanje, strah pred neuspehom in podjetniške namere. Podjetniško aktivnost spremlja v celotnem življenjskem ciklu (nastajajoča, nova in ustaljena podjetja ter prenehanje poslovanja). Nekateri posamezniki se za podjetništvo odločijo zaradi nujnosti, da preživijo, drugi zato, da bi izkoristili obetavno poslovno priložnost. Tokratna študija izpostavlja upad števila podjetnikov iz nuje, kar je dobra novica zlasti zato, ker so takšni podjetniki v povprečju manj razvojno naravnani, manj zaposlujejo in so tudi manj konkurenčni.
Keywords: podjetništvo, Globalni podjetniški monitor, podjetništvo iz nuje, podjetništvo iz priložnosti, zgodnja podjetniška aktivnost
Published: 18.01.2017; Views: 479; Downloads: 50
URL Link to full text
This document has many files! More...

10.
Podjetniška aktivnost, aspiracije in odnos do podjetništva
Miroslav Rebernik, Polona Tominc, Katja Crnogaj, 2011, scientific monograph

Abstract: Čeravno se glede na posamezne razvojne stopnje gospodarstva in družbe spreminja pomen in vpliv različnih tipov podjetništva, je podjetništvo vselej pomembno, saj zagotavlja in omogoča razvoj. Proučevanje podjetništva zato pomeni predvsem proučevanje temeljne gonilne sile, to je podjetnika in njegovih ambicij, inovativnosti in podjetnosti, pa tudi strahov in razlogov, ki preprečujejo, da bi se usposobljeni posamezniki usmerili v podjetništvo. Globalni podjetniški monitor (GEM) , ki proučuje svetovno podjetništvo že vse od leta 1999, prav posameznikom posveča posebno pozornost in svoja spoznanja gradi na informacijah, ki jih z obširnim anketiranjem pridobiva neposredno od njih. Ti posamezniki živijo in delajo v zelo različnih ekonomskih, socialnih, kulturnih in političnih okoljih, kar pomembno določa njihova hotenja in ravnanja, ki jih z našim raziskovanjem poskušamo spoznati in razumeti. Ob splošnih pogojih, ki spodbujajo ali pospešujejo podjetništvo v posamezni državi, se GEM osredotoča na tri sklope in sicer odnos do podjetništva, vključevanje v podjetniške aktivnosti in aspiracije podjetnikov. Za leto 2010 smo Slovenijo primerjali še z 58 drugimi državami iz vsega sveta.
Keywords: podjetništvo, podjetniki, značilnosti, poslovno okolje, motivacija, socialno podjetništvo, strokovnjaki, uspešnost, aktivnosti, podjetništvo, Globalni podjetniški monitor, podjetniška aktivnost, podjetniške aspiracije, odnos do podjetništva
Published: 18.01.2017; Views: 503; Downloads: 47
.pdf Full text (1,53 MB)
This document has many files! More...

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica