Search the digital library catalog

Abstract: V magistrski nalogi bom predstavila značilnosti sistema socialne varnosti v Sloveniji s poudarkom na obveznem zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju. Pravica do socialne varnosti, ki pomeni zavarovanje za primer socialnega rizika, ki bi prizadel posameznika in njegovo družino v obliki nastanka stroškov ali izpada dohodka ter močno vplival na kvaliteto njihovega življenja, je zapisana v 50. členu Ustave Republike Slovenije. Državi nalaga obveznost urediti in skrbeti za delovanje socialnih zavarovanj. Pravica do zdravstvenega varstva je kot samostojna človekova pravica urejena v 51. členu Ustave, pravica do pokojnine pa je izrecno zagotovljena pravica od ustavne spremembe leta 2004. Za zdravstveno zavarovanje je značilna močna socialna pravičnost tako na vertikalni kot na horizontalni ravni, delovanje pokojninskega zavarovanja pa temelji na medgeneracijski solidarnosti in na načelu sorazmernosti med plačanimi prispevki in višino dajatev. Sistemi socialnega zavarovanja kot prispevni sistemi se financirajo s prispevki. Dohodki iz dela po podjemni pogodbi se obdavčujejo s prispevki za socialna zavarovanja od leta 2014. S proučevanjem pravnih podlag za obremenitev dohodka iz dela po podjemni pogodbi s prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ter na podlagi ponazoritev praktičnih primerov obračunov dohodka iz dela po podjemni pogodbe in pogodbi o zaposlitvi bom raziskovala obveznost vključitve v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, obseg pravic zavarovancev, višino prispevnih stopenj in prispevnih osnov ter priznanje zavarovalne dobe v smislu ugotavljanja neenakopravnosti v obveznem zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju z vidika podjemne pogodbe v primerjavi s pogodbo o zaposlitvi.
Keywords: socialna država, socialna pravičnost, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, pokojninsko zavarovanje, prispevki, podjemna pogodba, pogodba o zaposlitvi, obračun dohodka
Published in DKUM: 09.12.2016; Views: 1645; Downloads: 138
Full text (993,99 KB)

Abstract: Izbira novega sodelavca je zahteven postopek. Napačna odločitev lahko zelo obremeni majhno podjetje. V majhnem podjetju z nekaj zaposlenimi lahko napačna odločitev kritično vpliva na poslovanje, še posebej pri vodstvenih in strokovnih delavcih. Prav zato se moramo planiranja, selekcije in dokončne izbire lotiti nadvse resno. Jasno in natančno moramo opredeliti dela in naloge, vlogo in odgovornosti, sposobnosti, znanja, strokovnost, izkušnje, kompetence, potrebne za uspešno opravljanje dela, premisliti način pridobivanja kadrov in izbirnega postopka. V tem diplomskem delu smo poleg omenjenih vidikov dokaj podrobno raziskali različne vrste oziroma oblike zaposlovanja in dela, ki bi bile najbolj primerne za majhno podjetje. Opravili smo primerjalno analizo stroškov dela, ki bremenijo delodajalca in opredelili tudi kvalitativno primerjavo. Preizkusili smo veljavnost treh hipotez. Na osnovi izsledkov empirične raziskave smo se odločili za varianto zaposlitve novega delavca, ki je po našem mnenju optimalna.
Keywords: majhno podjetje, pogodba o zaposlitvi, podjemna pogodba, študentsko delo
Published in DKUM: 04.10.2016; Views: 1278; Downloads: 72
Full text (1,61 MB)

Abstract: V magistrski nalogi je obravnavano področje delovanja nepridobitnih organizacij z vidika problematike obdavčitve dohodkov iz nepridobitne dejavnosti. Raziskala sem področje organiziranosti in značilnosti nepridobitnih dejavnosti. V osnovi lahko nepridobitne organizacije delimo na pravne osebe javnega in zasebnega prava oziroma na javne nepridobitne organizacije in zasebne nepridobitne organizacije. Razlika med njimi je, da prve delujejo v javnem interesu, druge pa v skupnem interesu. Temeljne oblike nepridobitnih organizacij so društvo, zavod, ustanova, verska skupnost ter skupnost lastnikov stanovanj, vendar pa iz samega imena nepridobitne organizacije ne moremo ugotoviti za katero pravno statusno obliko nepridobitne organizacije gre. K nepridobitnim organizacijam poleg naštetih prištevamo še politične stranke in sindikate. Glavna značilnost nepridobitnih organizacij je, da so ustanovljene v splošnokoristne namene s ciljem zagotavljati čim širšo raven zadovoljenosti potreb različnih interesnih skupin. V magistrski nalogi je posebna pozornost namenjena raziskovanju virov financiranja nepridobitne dejavnosti, ki jih v glavnem lahko razdelimo na dohodke iz državnih, regionalnih in občinskih proračunov ter ostale nepridobitne dohodke, kamor prištevamo donacije, članarine, investicije, koncesije. Pomemben delež financiranja nepridobitne dejavnosti predstavljajo tudi pridobitni prihodki, ki jih nepridobitne organizacije ustvarjajo s prodajo proizvodov in storitev ter s sponzorskimi sredstvi. Posebno pozornost sem namenila razlikovanju med donacijami in sponzorskimi sredstvi, saj je obravnavanje teh dveh vrst dohodkov v praksi nemalokrat napačno. Osrednji del magistrske naloge je bil namenjen proučitvi problematike obdavčitve dohodkov iz nepridobitne dejavnosti z vidika davka od dohodka pravnih oseb, davka na dodano vrednost in dohodnine. Pri obdavčitvi z davkom od dohodka pravnih oseb je osnovno poznavanje Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti, da se pravilno vključijo ali izvzamejo iz davčne osnove dohodki iz opravljanja nepridobitne dejavnosti, dohodki od obresti od depozitov, dohodki doseženi z organizacijo javnih humanitarnih in dobrodelnih prireditev, članarin, predvsem pa zbrane donacije in sponzorska sredstva. Tudi pri obdavčitvi z davkom na dodano vrednost je potrebno posebno pozornost nameniti pravilni določitvi odbitnega oziroma neodbitnega deleža davka na dodano vrednost. Dohodke kot so subvencije, članarine in sponzorska sredstva je potrebno vsakokrat znova proučiti z vsebinskega in ne le s formalnega vidika. Pri obdavčitvi z dohodnino prihaja pri nepridobitnih organizacijah do težav pri obravnavi prostovoljnega dela ter razmejitvi med avtorsko in podjemno pogodbo. Tudi pri izplačilu povračil stroškov funkcionarjev ni enoznačnega odgovora, kdaj so ti obdavčeni in kdaj ne. Namreč v določenih primerih jih ni potrebno vključiti v davčno osnovo za obračun dohodnine, v drugih pa je to nujno potrebno. Z namenom zagotovitve pravične obdavčitve dohodkov iz nepridobitne dejavnosti je nujno obravnavanje dohodkov iz vsebinskega vidika, torej kako je bil dohodek porabljen, ne pa le z vidika izvora, torej kdo ga je nepridobitni organizaciji nakazal.
Keywords: nepridobitna dejavnost, nepridobitna organizacija, viri financiranja, subvencije, dotacije, sponzorstvo, donacije, članarina, koncesije, obresti na depozite, davčne olajšave, oprostitve, avtorska pogodba, podjemna pogodba, prostovoljno delo, davek od dohodka pravnih oseb, davek na dodano vrednost, dohodnina.
Published in DKUM: 21.07.2016; Views: 2112; Downloads: 256
Full text (912,25 KB)

Abstract: V diplomskem delu smo se ukvarjali s pogodbami o zaposlitvi in oblikami del in jih primerjali med sabo ter ugotavljali prednosti in slabosti posameznih pogodbenih razmerij in oblik del pri obeh pogodbenih strankah. Z vsakim novo sprejetim zakonom, ki ureja področje dela, se pravice delavca znižujejo. Pogodbeno razmerje za nedoločen čas in pogodbeno razmerje s poslovodnimi osebami, prokuristi in vodilnimi delavci še vedno daje zaposlenemu največ pravic in ugodnosti iz delovnega razmerja in s tem tudi najvišjo stopnjo socialne varnosti, navkljub temu da ZDR-1 zmanjšuje nekatere pravice in ugodnosti delavca v delovnem razmerju (odpovedni rok, odpravnina, čakanje na delo, potni stroški). Delo za določen čas in agencijsko delo ter študentsko delo pa predstavljata negotove oblike dela. Tukaj gre predvsem za kratkoročne zaposlitve, s katerimi si predvsem mladi ne morejo načrtovati varne prihodnosti, družine, zato bi se v Sloveniji morale vzpodbujati predvsem zaposlitve za nedoločen čas. Podjemna pogodba ima širok spekter uporabe, zato lahko preko podjemne pogodbe opravljajo delo tako redno zaposleni kot študenti in pa tudi upokojenci. Podjemna pogodba ima veliko prednosti in nekaj pomanjkljivosti. Za upokojenca je boljša oblika zaposlitve kot pogodba o začasnih in občasnih delih, ki vsebuje veliko omejitev tako za delavca kot tudi za delodajalca.
Keywords: pogodba o zaposlitvi, podjemna pogodba, delavec, študent, upokojenec, delodajalec, pogodbeni stranki, delovno razmerje, ZDR-1, ZUTD
Published in DKUM: 27.02.2015; Views: 1691; Downloads: 231
Full text (562,58 KB)

Abstract: Magistrska naloga po ločenih sklopih obravnava odprta vprašanja, ki so se pojavila ali pa bi se lahko pojavila, v zvezi s 631. členom Obligacijskega zakonika (OZ), ki pri podjemni pogodbi ureja neposredni zahtevek podizvajalca v razmerju do glavnega naročnika. Največ odprtih vprašanj se v pravni teoriji in sodni praksi pojavlja v zvezi z razlago predpostavk neposrednega zahtevka podizvajalca v razmerju do glavnega naročnika in v zvezi z učinkom postopka insolventnosti nad izvajalcem na neposredni zahtevek podizvajalca. Ker glavni naročnik ni pogodbena stranka podizvajalca, je določba 631. člena OZ obravnavana tudi kot izjema od načela relativnosti pogodbenih razmerij. Posebne obravnave je v nalogi deležen še izraz »podizvajalec«, ki ga OZ ne uporablja, vendar je splošno uveljavljen tako v sodni in poslovni praksi kot tudi v pravni teoriji. Za primerjavo je predstavljeno, kako izraz »podizvajalec« uporabljata in urejajta Zakon o javnih naročilih (ZJN-2) in Mednarodna zveza svetovalnih inženirjev (FIDIC). V nalogi je analizirana tudi pravna narava pravice podizvajalca iz 631. člena OZ, glede katere v teoriji obstaja več različnih stališč. Predstavljena pa je tudi možnost podizvajalca, da neposredni zahtevek v razmerju do glavnega naročnika zavaruje z začasno odredbo na podlagi pravil Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).
Keywords: podjemna pogodba, podizvajalec, glavni naročnik, izvajalec, neposredni zahtevek podizvajalca v razmerju do glavnega naročnika, izjema od načela relativnosti pogodbenih razmerij, stečaj izvajalca, začasna odredba
Published in DKUM: 06.08.2014; Views: 3727; Downloads: 811
Full text (1,22 MB)