1. Podeželje in odpornost – ruralno kriminološki diskurzKatja Eman, 2025, published scientific conference contribution Abstract: Evropska unija je v okviru drugega stebra skupne kmetijske politike leta 2023 uvedla politiko na področju razvoja podeželja za obdobje 2023–2027. Le-ta je namenjena podpori podeželskim območjem v Evropski uniji za naslavljanje ekonomskih, okoljskih, podnebnih in družbenih izzivov 21. stoletja. Države članice so ukrepe za razvoj podeželja zapisale v obliki nacionalnih strateških načrtov skupne kmetijske politike 2023–2027, ki se delijo v štiri sklope: 1) Pospeševanje konkurenčnosti kmetijstva, živilstva in gozdarstva; 2) Skrb za okolje in prilagajanje na podnebne spremembe; 3) Uravnotežen razvoj podeželskih območij; in 4) Prenos znanja in inovacij. Ključni cilj politike je dvig kakovosti življenja in krepitev gospodarske aktivnosti na podeželju. Avtorica v prispevku analizira prednostne naloge kmetijske politike razvoja podeželja in skozi prizmo ruralne kriminologije razpravlja o povečanju konkurenčnosti, zagotavljanju trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri in ukrepi na področju podnebnih sprememb ter doseganju uravnoteženega teritorialnega razvoja podeželskih gospodarstev in skupnosti ter izpostavlja prednosti in slabosti. Keywords: podeželje, odpornost, Evropska unija, kmetijska politika, razvoj podeželja, ruralna kriminologija Published in DKUM: 04.12.2025; Views: 0; Downloads: 0
Link to file |
2. Načrtovanje in izvajanje glasbenih dejavnosti v mestnih in podeželskih vrtcih : diplomsko deloŠpela Vrbančič, 2025, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi Načrtovanje in izvajanje glasbenih dejavnosti v mestnih in podeželskih vrtcih smo ugotavljali vpliv glasbe na otrokov razvoj in kakšno vlogo imajo pri tem vrtec in vzgojitelji. Zanimalo nas je, kako vzgojitelji v podeželskih in mestnih vrtcih načrtujejo in izvajajo glasbene dejavnosti.
V teoretičnem delu naloge kot bivanjski prostor predstavimo mesto in podeželje ter razlike in podobnosti med njima. Nato opišemo vpliv glasbe na otrokov razvoj in sam potek glasbenega razvoja pri otroku. Predstavimo tudi kurikul za vrtce ter cilje in načela, ki jih vsebuje in po katerih se zgledujemo, ko načrtujemo glasbene dejavnosti. Tudi te so v nalogi opisane in opredeljene. Omenimo tudi modele načrtovanja glasbenih dejavnosti v vrtcu, ki jih vzgojitelji uporabljajo pri svojem delu.
V empiričnem delu naloge smo oblikovali hipoteze in raziskovalna vprašanja, na katera smo odgovorili s pomočjo podatkov, pridobljenih z anketnim vprašalnikom, ki so ga izpolnili vzgojitelji iz mestnih in podeželskih vrtcev po vsej Sloveniji. Z raziskavo smo ugotovili, da so podeželski vrtci bolje opremljeni z instrumenti, pogosteje načrtujejo glasbene dejavnosti, več podeželskih vrtcev ima pevski zbor in pogosteje vključujejo glasbo v vsakdan otroka. V mestnih vrtcih je pogosteje prisoten stalni glasbeni kotiček in vzgojitelji se večkrat srečujejo s težavami pri načrtovanju glasbenih dejavnosti. Keywords: vrtec, mesto, podeželje, glasbene dejavnosti, modeli načrtovanja Published in DKUM: 22.05.2025; Views: 0; Downloads: 21
Full text (1,24 MB) |
3. Kmetje in kriminaliteta v občini Puconci : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloJože Gergar, 2024, undergraduate thesis Abstract: Ob besedi kriminaliteta se nam lahko postavlja veliko vprašanj. Ali je kriminaliteta na podeželju sploh prisotna, v našem primeru na kmetijah? Kakšna kazniva dejanja se lahko zgodijo na kmetijah? Kdo so storilci? Odgovore na ta vprašanja smo želeli poiskati v diplomskem delu. Zaradi neposrednega stika s podeželjem in zaposlitvijo v policiji je bila izbrana tema še toliko bolj zanimiva. Zmotno je mišljenje, da se kriminaliteta na podeželju ne dogaja. Res je, da je tega v urbanem okolju več, ampak je prisotna tudi v ruralnem okolju. Velikokrat pride do kaznivega dejanja, vendar kmetje in ostali prebivalci na podeželju teh kaznivih dejanj ne prijavijo organom pregona. Razlogov za to je lahko več, morebiti zaradi strahu pred storilci, slabih medsosedskih odnosov, tudi veliko drugih dejavnikov lahko vpliva na to odločitev. V okviru zaključnega dela smo izvedli raziskavo na kmetijah v vseh vaseh v občini Puconci. Uporabili smo metodo anketiranja (papir in svinčnik). Zanimalo nas je predvsem, kakšne izkušnje imajo s kriminaliteto na njihovih kmetijah, v kakšnem obsegu je prisotna, in njihovo zadovoljstvo z delom policije. Analize so pokazale, da je kriminaliteta prisotna na kmetijah v občini Puconci, vendar ne v velikem obsegu. Najbolj izstopa premoženjska kriminaliteta, sledijo ji kršitve zaradi prehitre vožnje, pijančevanja, mučenja živali ter kršenje javnega reda in miru. Glede na to, da žal, število kmetij v Pomurju strmo upada, se pa kljub temu na teh kmetijah dogajajo kazniva dejanja, bi bilo smiselno, da se čim več kršitev prijavi policiji, ki lahko pomaga. Da ima potem še tistih malo kmetov, ki kljub slabim razmeram vztrajajo v tej dejavnosti, čim manj posledic, tako finančnih kot psihičnih in da tako ohranjajo še naprej voljo do kmetovanja in domače samooskrbe. Keywords: kriminaliteta, podeželje, kmetje, kmetijstvo, občina Puconci, diplomske naloge Published in DKUM: 20.12.2024; Views: 0; Downloads: 102
Full text (1,55 MB) |
4. Primerjava gibalnih sposobnosti otrok mestnih in podeželskih območij Spodnjega Podravja : magistrsko deloVita Toličič, 2024, master's thesis Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike med gibalnimi sposobnostmi otrok mestnih in podeželskih šol. V raziskavo je bilo vključenih 1.718 učencev, od tega 621 iz mestnih in 1.097 iz podeželskih šol Spodnjega Podravja. Gibalne sposobnosti otrok smo primerjali na temelju rezultatov meritev za športnovzgojni karton, ki smo jih obdelali s statistično analitičnim orodjem SPSS. Najprej smo izračunali osnovne statistične kazalnike, nato pa na osnovi rezultatov t-preizkusa ugotavljali prisotnost statistično pomembnih razlik na ravni tveganja p < 0,05. Ugotovili smo, da med gibalnimi sposobnostmi učencev mestnih in podeželskih šol obstajajo določene razlike, vendar vse niso statistično značilne. Rezultati merskih nalog vzdržljivosti v moči kažejo, da se statistično pomembne razlike pojavljajo le v merski nalogi vesa v zgibi, kjer so bile uspešnejše prvošolke podeželskih šol. Na testih hitrosti so prvo- (T60) in drugošolke (DPR) podeželskih šol dosegle signifikantno boljše rezultate od njihovih vrstnic iz mesta. V merski nalogi gibljivosti (PRE) so prvošolci iz mestnih šol dosegli statistično pomembno boljše rezultate, medtem ko pri ostalih merskih nalogah med učenci ni bilo opaznih razlik. Ugotovljeno je bilo prav tako, da obstajajo razlike v gibalnih sposobnostih glede na spol, vendar te razlike niso enotne za vse gibalne sposobnosti, in da se razlike s starostjo ne povečujejo dosledno. Keywords: otrok, gibalne sposobnosti, športnovzgojni karton, mesto, podeželje Published in DKUM: 30.08.2024; Views: 119; Downloads: 103
Full text (715,73 KB) |
5. Arhitekturna zasnova medgeneracijskega centra v vaškem jedru Markovcev : magistrsko deloMarina Zupanič, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo podaja predlog zasnove medgeneracijskega centra v vaškem jedru Markovcev. V okviru naloge so podana teoretična izhodišča, prostorska analiza obravnavanega območja in predlog idejne zasnove preurejanja nepozidanega dela vaškega središča. Pomen starega vaškega jedra Markovcev se je skozi čas zmanjševal, medtem ko so se centralne dejavnosti premeščale ali razvijale na drugih lokacijah. Z novimi posegi želimo v prostor vnesti manjkajoče osrednje dejavnosti in ga narediti primernega za vse starostne skupine, zlasti za najbolj ogrožene, to so starostniki in otroci. V nalogi se navežemo na problematiko pospešenega staranja prebivalstva in večjih potreb po novih bivalnih okoljih za starostnike. Z zasnovo doma za starostnike, ki daje poudarek na sodobnejše oblike bivanja v manjših gospodinjskih enotah in načrtovanje oskrbovanih stanovanj, poskrbimo za bolj celostno zagotovitev potreb starostnikov. Z zasnovo objekta centralnih funkcij ter cestno-prometno preureditvijo vaškega središča smo izboljšali osrednji prostor za vaščane in širšo skupnost. Takšen prostor spodbuja medgeneracijske interakcije in omogoča razvoj povezane družbe. Verjamemo, da so skupnosti, ki so medgeneracijsko povezane, bolj trajnostne, močnejše in bolj odporne na izzive, s katerimi se soočajo. To omogoča bolj uravnotežen in pozitiven razvoj družbe, ki lahko bolje izkoristi potenciale vseh svojih članov. Keywords: medgeneracijski center, vaško jedro, Markovci, podeželje, starostniki Published in DKUM: 27.05.2024; Views: 348; Downloads: 233
Full text (165,15 MB) |
6. Gastronomska doživetja in vinske destinacije : razvito podeželjeVita Petek, Mojca Polak, 2023, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Slovenska gastronomija s prepoznanimi jedmi znotraj 24 gastronomskih regij vzpostavlja izvirno platformo za ustvarjanje gastronomskih doživetij. Slovenija je vinska dežela, ki se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev. Vsak od njih je prepoznaven po značilnostih, kot so terroir, prst in vremenske razmere, ter karakteristikah vin, ki jih lahko pridelamo na tem območju. V vseh treh vinorodnih deželah najdemo kulinarične prireditve in festivale, povezane z vinom, vinske ceste in fontane ter posebnosti vinskega turizma, ki so značilne samo za določen vinorodni okoliš. Za učinkovito trženje gastronomskih in vinskih doživetij je treba zgodaj prepoznati in implementirati globalne trende ter ustvariti pogoje za trajnostni preplet naravnih in kulturnih danosti. Keywords: gastronomija, vino, doživetja, destinacija, podeželje Published in DKUM: 06.10.2023; Views: 644; Downloads: 51
Full text (29,07 MB) This document has many files! More... |
7. Kvantitativna analiza za ugotavljanje priložnosti razvoja trajnostno usmerjene podjetniške ideje na podeželju PrlekijeTim Nedeljko, 2023, master's thesis Abstract: V teoretičnem delu magistrske naloge smo preučevali značilnosti in vidike trajnostnega razvoja, poslovnega okolja ter opisali planiranje trajnostno naravnane vizije in politike podjetja, realizacijo razvojne ideje skozi strategije in strukture podjetja, program razvoja podjetja, okolje podjetja, osredotočili smo se na trajnostni razvoj turizma. Preučili smo okolje podjetja s priložnostmi in nevarnostmi ter ugotovili, da se priložnost za v turizem usmerjeno podjetje ponuja v ponudbi 5-zvezdičnih posebnih, izvirnih doživetij.
V empiričnem delu naloge smo predstavili zaznano podjetniško priložnost trajnostne ponudbe turizma na podeželju Prlekije. Načrti preučevanega podjetja Sanitetni reševalni prevozi Stanislav Nedeljko s. p. iz Lukavcev pri Ljutomeru so, da bi širitev podjetja potekala v smeri razvijanja trajnostnega turizma na podeželju. Zastavili smo si 6 hipotez, ki smo jih tekom analize rešenih in vrnjenih 60 anketnih vprašalnikov ter statistične obdelave podatkov z izvedeno deskriptivno statistiko, faktorsko in regresijsko analizo, tudi potrdili. Pritrdilno smo odgovorili na vprašanje, da trajnostno usmerjena podjetniška ideja vpliva na priložnosti razvoja na podeželju Prlekije in da je trajnostno usmerjena ponudba kmečkega turizma zanimiva za mlade med 18 in 27 letom starosti.
Ugotovili smo, da je Prlekija destinacija, ki ponuja vir poslovne priložnosti s trendi, kot so: zeleni turizem, gozdna sprostitev, joga v gozdu, drevesna terapija, treking med vinogradi, piknik na gozdni jasi, opazovanje narave, živali in rastlin. Gozd in narava sta terapevtski destinaciji, primerni tudi za mlade. Prlekija s svojimi naravnimi danostmi je odlična izbira za vse, ki iščejo mir, zdravje, sprostitev, aktivne, varne počitnice in srčno kulinariko, saj gre za posebno, prvinsko, avtentično okolje, kjer turist dobi občutek neodvisnosti in svobode. Novi luksuz temelji na doživetjih, ne na produktih. Turizem dobrega počutja s pristno izkušnjo in edinstvenim doživetjem je privlačen tudi za mlade.
Ključne besede: V teoretičnem delu magistrske naloge smo preučevali značilnosti in vidike trajnostnega razvoja, poslovnega okolja ter opisali planiranje trajnostno naravnane vizije in politike podjetja, realizacijo razvojne ideje skozi strategije in strukture podjetja, program razvoja podjetja, okolje podjetja, osredotočili smo se na trajnostni razvoj turizma. Preučili smo okolje podjetja s priložnostmi in nevarnostmi ter ugotovili, da se priložnost za v turizem usmerjeno podjetje ponuja v ponudbi 5-zvezdičnih posebnih, izvirnih doživetij.
V empiričnem delu naloge smo predstavili zaznano podjetniško priložnost trajnostne ponudbe turizma na podeželju Prlekije. Načrti preučevanega podjetja Sanitetni reševalni prevozi Stanislav Nedeljko s. p. iz Lukavcev pri Ljutomeru so, da bi širitev podjetja potekala v smeri razvijanja trajnostnega turizma na podeželju. Zastavili smo si 6 hipotez, ki smo jih tekom analize rešenih in vrnjenih 60 anketnih vprašalnikov ter statistične obdelave podatkov z izvedeno deskriptivno statistiko, faktorsko in regresijsko analizo, tudi potrdili. Pritrdilno smo odgovorili na vprašanje, da trajnostno usmerjena podjetniška ideja vpliva na priložnosti razvoja na podeželju Prlekije in da je trajnostno usmerjena ponudba kmečkega turizma zanimiva za mlade med 18 in 27 letom starosti.
Ugotovili smo, da je Prlekija destinacija, ki ponuja vir poslovne priložnosti s trendi, kot so: zeleni turizem, gozdna sprostitev, joga v gozdu, drevesna terapija, treking med vinogradi, piknik na gozdni jasi, opazovanje narave, živali in rastlin. Gozd in narava sta terapevtski destinaciji, primerni tudi za mlade. Prlekija s svojimi naravnimi danostmi je odlična izbira za vse, ki iščejo mir, zdravje, sprostitev, aktivne, varne počitnice in srčno kulinariko, saj gre za posebno, prvinsko, avtentično okolje, kjer turist dobi občutek neodvisnosti in svobode. Novi luksuz temelji na doživetjih, ne na produktih. Keywords: trajnostno usmerjena podjetniška ideja, priložnost razvoja, turizem, mladi, podeželje Prlekije, kvantitativna analiza, deskriptivna statistika Published in DKUM: 19.07.2023; Views: 636; Downloads: 113
Full text (5,17 MB) |
8. Predstava o idiličnem podeželju v sloveniji kot gonilo regionalnega razvoja : magistrsko deloZala Virant, 2022, master's thesis Abstract: Idilično podeželje je socialni in miselni konstrukt, ki je posledica značilnosti moderne družbe. Procesi, kot so urbanizacija, hiter tempo življenja in odtujenost, so povzročili, da sta se mnenje in vrednotenje podeželja spremenila v smeri, da družba življenje na podeželju vrednoti kot lepo, mirno, čisto, solidarno, srečno – idilično. Izoblikovala se je nova družbena predstava o podeželju, ki ga ocenjuje kot idilično okolje. Nova idilična predstava o podeželju vpliva na konkretne spremembe prostora in spreminja njegove funkcije, namene, značilnosti in identiteto. Osnovni namen magistrskega dela je raziskati, kakšno je vrednotenje podeželja v Sloveniji oziroma ali je predstava o slovenskem podeželju idilična. V teoretičnem delu smo opredelili koncept idiličnega podeželja in predstavili njegove razsežnosti, značilnosti in nastanek. Na podlagi tujih raziskav smo potrdili obstoj idilične predstave v modernih družbah in predstavili primere idiličnega podeželja. Proučili smo tudi oblikovalce predstave o idiličnem podeželju ter opredelili nove funkcije in namen podeželja. Nato smo se osredotočili na predstavitev podeželja v Sloveniji in predstavili njegovo preobrazbo, razvoj in simboliko. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo o vrednotenju in uporabi slovenskega podeželja. Ugotovili smo, da so v predstavi o podeželju prisotne tendence idiličnosti podeželja in da je podeželje vrednoteno kot pozitivno, mirno, čisto in lepo. Na podlagi značilnosti predstave o slovenskem podeželju smo oblikovali splošne smernice za nadaljnji regionalni razvoj podeželj, ki so v skladu s predstavo in željami njihovih prebivalcev ter obiskovalcev. Keywords: idilično podeželje, Slovenija, regionalni razvoj, geografija podeželja Published in DKUM: 21.10.2022; Views: 557; Downloads: 107
Full text (1,97 MB) |
9. Izkušnje s kriminaliteto na kmetijah na Goriškem : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloEvelina Skrt, 2022, undergraduate thesis Abstract: Tradicionalna območja človekove poselitve delimo na urbana – mestna in ruralna – vaška (Golin, Jedwab in Vollrath, 2015, citirano v Hacin, 2019), kriminaliteta pa je največkrat najbolj zgoščena prav v urbanih okoljih (Hacin, 2019). Ker podeželje velja za mirno ter urejeno območje, kjer si ljudje pomagajo med seboj, mnogi zmotno mislijo, da se tu kazniva dejanja ne dogajajo. Preučevanju kriminalitete na podeželju in sploh na kmetijah se zato posveča premalo pozornosti, tudi raziskav in študij je na to temo zelo malo. Večina raziskav je fokusiranih na kriminaliteto v ruralnih območjih, podeželja pa so pri raziskavah mnogokrat zanemarjena. V zaključni nalogi smo najprej opisali Goriško regijo, kmetije na Goriškem in splošno kriminaliteto na Goriškem, nato pa še kriminaliteto na kmetijah po svetu, v Sloveniji in na Goriškem. V drugem delu zaključne naloge smo naredili sekundarno analizo podatkov iz nacionalne študije o viktimizaciji na kmetijah, ki je potekala pod vodstvom programske skupine Varnost v lokalnih skupnostih kot del mednarodne študije The International Society for the Study of Rural Crime. Za namene raziskave o nadzoru in preprečevanju kriminalitete na kmetijah je bil prirejen vprašalnik, v katerem so sodelovali prebivalci vaških okolij z območja celotne Slovenije in se je nanašal na njihovo oškodovanost s kriminaliteto ter možne oblike preprečevanja kriminalitete. Na podlagi dobljenih podatkov lahko zaključimo, da je kriminaliteta na kmetijah v Goriški regiji nedvomno prisotna, vendar ne v velikem obsegu. V primerjavi z drugimi regijami po Sloveniji Goriška ni posebno ogrožena. Vseeno pa je na to temo potrebno narediti še veliko raziskav, da bomo o viktimizaciji na kmetijah v Sloveniji dobili realno sliko. Keywords: diplomske naloge, Goriška, kriminaliteta, podeželje, kmetije, kmetje Published in DKUM: 22.06.2022; Views: 690; Downloads: 96
Full text (1,22 MB) |
10. Spodnje Hoče - preoblikovanje središča : magistrsko deloTjaša Pauko, 2022, master's thesis Abstract: Slovensko podeželje je zaradi različnih družbenih procesov (deagrarizacija, industrializacija, urbanizacija) v zadnjih sto letih precej spremenilo svojo podobo. Današnji podeželski prostor je pogosto območje mešanja urbanih in ruralnih elementov, prav tako pa lahko ravno v teh naseljih opazimo pomanjkanje centra oziroma urbanistične ali arhihtekturne ureditve, ki bi tvorila občinsko središče. V magistrski nalogi zato preizkusimo zasnove in predstavimo izbrano varianto za ureditev novega krajevnega središča Spodnjih Hoč. Krajevno središče smo skušali predstaviti na različnih nivojih, z urbanistično zasnovo, preko zasnove odprtega prostora in preko arhitekture ter vsebovanega programa. Keywords: Spodnje Hoče, krajevno središče, ruralna arhitektura, slovensko podeželje, center Published in DKUM: 15.04.2022; Views: 763; Downloads: 329
Full text (198,80 MB) |