Search the digital library catalog

Abstract: Ob besedi kriminaliteta se nam lahko postavlja veliko vprašanj. Ali je kriminaliteta na podeželju sploh prisotna, v našem primeru na kmetijah? Kakšna kazniva dejanja se lahko zgodijo na kmetijah? Kdo so storilci? Odgovore na ta vprašanja smo želeli poiskati v diplomskem delu. Zaradi neposrednega stika s podeželjem in zaposlitvijo v policiji je bila izbrana tema še toliko bolj zanimiva. Zmotno je mišljenje, da se kriminaliteta na podeželju ne dogaja. Res je, da je tega v urbanem okolju več, ampak je prisotna tudi v ruralnem okolju. Velikokrat pride do kaznivega dejanja, vendar kmetje in ostali prebivalci na podeželju teh kaznivih dejanj ne prijavijo organom pregona. Razlogov za to je lahko več, morebiti zaradi strahu pred storilci, slabih medsosedskih odnosov, tudi veliko drugih dejavnikov lahko vpliva na to odločitev. V okviru zaključnega dela smo izvedli raziskavo na kmetijah v vseh vaseh v občini Puconci. Uporabili smo metodo anketiranja (papir in svinčnik). Zanimalo nas je predvsem, kakšne izkušnje imajo s kriminaliteto na njihovih kmetijah, v kakšnem obsegu je prisotna, in njihovo zadovoljstvo z delom policije. Analize so pokazale, da je kriminaliteta prisotna na kmetijah v občini Puconci, vendar ne v velikem obsegu. Najbolj izstopa premoženjska kriminaliteta, sledijo ji kršitve zaradi prehitre vožnje, pijančevanja, mučenja živali ter kršenje javnega reda in miru. Glede na to, da žal, število kmetij v Pomurju strmo upada, se pa kljub temu na teh kmetijah dogajajo kazniva dejanja, bi bilo smiselno, da se čim več kršitev prijavi policiji, ki lahko pomaga. Da ima potem še tistih malo kmetov, ki kljub slabim razmeram vztrajajo v tej dejavnosti, čim manj posledic, tako finančnih kot psihičnih in da tako ohranjajo še naprej voljo do kmetovanja in domače samooskrbe.
Keywords: kriminaliteta, podeželje, kmetje, kmetijstvo, občina Puconci, diplomske naloge
Published in DKUM: 20.12.2024; Views: 0; Downloads: 66
Full text (1,55 MB)

Abstract: Magistrsko delo podaja predlog zasnove medgeneracijskega centra v vaškem jedru Markovcev. V okviru naloge so podana teoretična izhodišča, prostorska analiza obravnavanega območja in predlog idejne zasnove preurejanja nepozidanega dela vaškega središča. Pomen starega vaškega jedra Markovcev se je skozi čas zmanjševal, medtem ko so se centralne dejavnosti premeščale ali razvijale na drugih lokacijah. Z novimi posegi želimo v prostor vnesti manjkajoče osrednje dejavnosti in ga narediti primernega za vse starostne skupine, zlasti za najbolj ogrožene, to so starostniki in otroci. V nalogi se navežemo na problematiko pospešenega staranja prebivalstva in večjih potreb po novih bivalnih okoljih za starostnike. Z zasnovo doma za starostnike, ki daje poudarek na sodobnejše oblike bivanja v manjših gospodinjskih enotah in načrtovanje oskrbovanih stanovanj, poskrbimo za bolj celostno zagotovitev potreb starostnikov. Z zasnovo objekta centralnih funkcij ter cestno-prometno preureditvijo vaškega središča smo izboljšali osrednji prostor za vaščane in širšo skupnost. Takšen prostor spodbuja medgeneracijske interakcije in omogoča razvoj povezane družbe. Verjamemo, da so skupnosti, ki so medgeneracijsko povezane, bolj trajnostne, močnejše in bolj odporne na izzive, s katerimi se soočajo. To omogoča bolj uravnotežen in pozitiven razvoj družbe, ki lahko bolje izkoristi potenciale vseh svojih članov.
Keywords: medgeneracijski center, vaško jedro, Markovci, podeželje, starostniki
Published in DKUM: 27.05.2024; Views: 348; Downloads: 175
Full text (165,15 MB)

Abstract: V teoretičnem delu magistrske naloge smo preučevali značilnosti in vidike trajnostnega razvoja, poslovnega okolja ter opisali planiranje trajnostno naravnane vizije in politike podjetja, realizacijo razvojne ideje skozi strategije in strukture podjetja, program razvoja podjetja, okolje podjetja, osredotočili smo se na trajnostni razvoj turizma. Preučili smo okolje podjetja s priložnostmi in nevarnostmi ter ugotovili, da se priložnost za v turizem usmerjeno podjetje ponuja v ponudbi 5-zvezdičnih posebnih, izvirnih doživetij. V empiričnem delu naloge smo predstavili zaznano podjetniško priložnost trajnostne ponudbe turizma na podeželju Prlekije. Načrti preučevanega podjetja Sanitetni reševalni prevozi Stanislav Nedeljko s. p. iz Lukavcev pri Ljutomeru so, da bi širitev podjetja potekala v smeri razvijanja trajnostnega turizma na podeželju. Zastavili smo si 6 hipotez, ki smo jih tekom analize rešenih in vrnjenih 60 anketnih vprašalnikov ter statistične obdelave podatkov z izvedeno deskriptivno statistiko, faktorsko in regresijsko analizo, tudi potrdili. Pritrdilno smo odgovorili na vprašanje, da trajnostno usmerjena podjetniška ideja vpliva na priložnosti razvoja na podeželju Prlekije in da je trajnostno usmerjena ponudba kmečkega turizma zanimiva za mlade med 18 in 27 letom starosti. Ugotovili smo, da je Prlekija destinacija, ki ponuja vir poslovne priložnosti s trendi, kot so: zeleni turizem, gozdna sprostitev, joga v gozdu, drevesna terapija, treking med vinogradi, piknik na gozdni jasi, opazovanje narave, živali in rastlin. Gozd in narava sta terapevtski destinaciji, primerni tudi za mlade. Prlekija s svojimi naravnimi danostmi je odlična izbira za vse, ki iščejo mir, zdravje, sprostitev, aktivne, varne počitnice in srčno kulinariko, saj gre za posebno, prvinsko, avtentično okolje, kjer turist dobi občutek neodvisnosti in svobode. Novi luksuz temelji na doživetjih, ne na produktih. Turizem dobrega počutja s pristno izkušnjo in edinstvenim doživetjem je privlačen tudi za mlade. Ključne besede: V teoretičnem delu magistrske naloge smo preučevali značilnosti in vidike trajnostnega razvoja, poslovnega okolja ter opisali planiranje trajnostno naravnane vizije in politike podjetja, realizacijo razvojne ideje skozi strategije in strukture podjetja, program razvoja podjetja, okolje podjetja, osredotočili smo se na trajnostni razvoj turizma. Preučili smo okolje podjetja s priložnostmi in nevarnostmi ter ugotovili, da se priložnost za v turizem usmerjeno podjetje ponuja v ponudbi 5-zvezdičnih posebnih, izvirnih doživetij. V empiričnem delu naloge smo predstavili zaznano podjetniško priložnost trajnostne ponudbe turizma na podeželju Prlekije. Načrti preučevanega podjetja Sanitetni reševalni prevozi Stanislav Nedeljko s. p. iz Lukavcev pri Ljutomeru so, da bi širitev podjetja potekala v smeri razvijanja trajnostnega turizma na podeželju. Zastavili smo si 6 hipotez, ki smo jih tekom analize rešenih in vrnjenih 60 anketnih vprašalnikov ter statistične obdelave podatkov z izvedeno deskriptivno statistiko, faktorsko in regresijsko analizo, tudi potrdili. Pritrdilno smo odgovorili na vprašanje, da trajnostno usmerjena podjetniška ideja vpliva na priložnosti razvoja na podeželju Prlekije in da je trajnostno usmerjena ponudba kmečkega turizma zanimiva za mlade med 18 in 27 letom starosti. Ugotovili smo, da je Prlekija destinacija, ki ponuja vir poslovne priložnosti s trendi, kot so: zeleni turizem, gozdna sprostitev, joga v gozdu, drevesna terapija, treking med vinogradi, piknik na gozdni jasi, opazovanje narave, živali in rastlin. Gozd in narava sta terapevtski destinaciji, primerni tudi za mlade. Prlekija s svojimi naravnimi danostmi je odlična izbira za vse, ki iščejo mir, zdravje, sprostitev, aktivne, varne počitnice in srčno kulinariko, saj gre za posebno, prvinsko, avtentično okolje, kjer turist dobi občutek neodvisnosti in svobode. Novi luksuz temelji na doživetjih, ne na produktih.
Keywords: trajnostno usmerjena podjetniška ideja, priložnost razvoja, turizem, mladi, podeželje Prlekije, kvantitativna analiza, deskriptivna statistika
Published in DKUM: 19.07.2023; Views: 636; Downloads: 100
Full text (5,17 MB)

Abstract: Tradicionalna območja človekove poselitve delimo na urbana – mestna in ruralna – vaška (Golin, Jedwab in Vollrath, 2015, citirano v Hacin, 2019), kriminaliteta pa je največkrat najbolj zgoščena prav v urbanih okoljih (Hacin, 2019). Ker podeželje velja za mirno ter urejeno območje, kjer si ljudje pomagajo med seboj, mnogi zmotno mislijo, da se tu kazniva dejanja ne dogajajo. Preučevanju kriminalitete na podeželju in sploh na kmetijah se zato posveča premalo pozornosti, tudi raziskav in študij je na to temo zelo malo. Večina raziskav je fokusiranih na kriminaliteto v ruralnih območjih, podeželja pa so pri raziskavah mnogokrat zanemarjena. V zaključni nalogi smo najprej opisali Goriško regijo, kmetije na Goriškem in splošno kriminaliteto na Goriškem, nato pa še kriminaliteto na kmetijah po svetu, v Sloveniji in na Goriškem. V drugem delu zaključne naloge smo naredili sekundarno analizo podatkov iz nacionalne študije o viktimizaciji na kmetijah, ki je potekala pod vodstvom programske skupine Varnost v lokalnih skupnostih kot del mednarodne študije The International Society for the Study of Rural Crime. Za namene raziskave o nadzoru in preprečevanju kriminalitete na kmetijah je bil prirejen vprašalnik, v katerem so sodelovali prebivalci vaških okolij z območja celotne Slovenije in se je nanašal na njihovo oškodovanost s kriminaliteto ter možne oblike preprečevanja kriminalitete. Na podlagi dobljenih podatkov lahko zaključimo, da je kriminaliteta na kmetijah v Goriški regiji nedvomno prisotna, vendar ne v velikem obsegu. V primerjavi z drugimi regijami po Sloveniji Goriška ni posebno ogrožena. Vseeno pa je na to temo potrebno narediti še veliko raziskav, da bomo o viktimizaciji na kmetijah v Sloveniji dobili realno sliko.
Keywords: diplomske naloge, Goriška, kriminaliteta, podeželje, kmetije, kmetje
Published in DKUM: 22.06.2022; Views: 690; Downloads: 94
Full text (1,22 MB)

Abstract: V magistrskem delu smo preučevali kriminaliteto na kmetijah in njeno preprečevanje v odnosu s policijskim delom na podeželju. Samemu preučevanju kriminalitete in kriminalne prevencije na podeželju se je že od začetka posvečalo premalo pozornosti, saj to velja za mirno in urejeno območje, kjer se izvrševanje kaznivih dejanj ne dogaja. Zaradi nenehnega tehnološkega in informacijskega napredka so napredovala tudi podeželska območja in kmetije ter tako postale privlačne tarče. V Sloveniji tovrstna kriminaliteta še ni podrobno raziskana in je šele v razvoju, medtem ko imajo nekatere države sveta posebne policijske enote izključno za delo na podeželju. Na začetku smo opisali slovensko podeželje in kmetijstvo, nato pa smo podrobno razčlenili razsežnosti kmetijske kriminalitete in kriminalne prevencije, zlasti na kmetijah. Osredotočili smo se tudi na izvajanje policijskega dela na podeželju. Na koncu smo na podlagi rezultatov raziskave ugotovili, da bi policija pri preprečevanju kaznivih dejanj, storjenih na podeželju, morala poskrbeti za več naključnih patrulj oz. fizične prisotnosti, imeti več osebnega stika s kmeti ter odločneje ukrepati glede tatvin premoženja. Med uporabljenimi preventivnimi ukrepi je najpogostejši zaklepanje hiše, ko ni nikogar doma, zaklepanje avtomobilov in prisotnost psa čuvaja. Glede na to, da so vsi anketiranci obkrožili vsaj en preventivni ukrep, nismo mogli preveriti, ali med izvajalci in neizvajalci preventivnih ukrepov prihaja do razlik med stališči zaupanja v policijsko delo. Zaključimo lahko, da količina preventivnih ukrepov ni povezana z zaupanjem in pravičnostjo policije na lokalnem območju in zadovoljstvom s kakovostjo izvajanja policijskega dela na lokalnem območju ter spola.
Keywords: kriminaliteta, kmetijska kriminaliteta, preprečevanje kriminalitete, preventivni ukrepi, podeželje, policijsko delo v skupnosti, Podravje, magistrska dela
Published in DKUM: 08.03.2022; Views: 919; Downloads: 133
Full text (1,14 MB)