| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
VZGOJITELJICA V DEVETLETKI OZIROMA NJENA VLOGA V PRVEM RAZREDU DEVETLETKE
Darja Tekmec, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo prikazali delo vzgojiteljice v devetletni osnovni šoli in njeno vlogo v prvem razredu. Vzgojiteljica namreč enakovredno sodeluje ob učiteljici 1. razreda. Diplomska naloga obsega dva dela, in sicer teoretični del ter empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili devetletno osnovno šolo in njene značilnosti ter Zakon o osnovni šoli. Podrobneje smo opisali delo vzgojiteljice v prvem razredu devetletke in kaj se vključuje v njeno delo. Opisali smo učni načrt organiziranega podaljšanega bivanja, saj so vzgojiteljice v veliki meri prisotne v podaljšanem bivanju. Ker v prvem razredu sodelujeta v timu vzgojiteljica in učiteljica, smo predstavili tovrstno timsko delo in pomen dela v timu, prav tako pa predstavili pomembnost medsebojne komunikacije, ki je pri njunem pedagoškem delu neizogibna. Predstavili smo avtoriteto vzgojitelja, saj je pri delu z otroki zelo pomembna. Z devetletno osnovno šolo se je uvedla novost, da vanjo vstopajo leto dni mlajši otroci, in sicer šestletni otroci, zato se nam je zdelo pomembno predstaviti tudi značilnosti teh otrok. Tako vzgojiteljica kot učiteljica jih morata dobro poznati, če hočeta z njimi delati, še posebej na začetku šolskega leta, ko se otroci vključujejo v čisto novo, drugačno okolje. V drugem, empiričnem delu, povzemamo rezultate, ki smo jih pridobili z anketiranjem vzgojiteljic, zaposlenih v prvem razredu osnovnih šol. Rezultati so pokazali, da vzgojiteljice aktivno sodelujejo pri pouku in samem načrtovanju, da vzgojiteljice in učiteljice aktivno sodelujejo v timu, se med seboj razumejo, si izmenjujejo mnenja in delijo delo med seboj.
Keywords: devetletna osnovna šola, vzgojiteljica, učni načrt, podaljšano bivanje, timsko delo, komunikacija, avtoriteta.
Published: 13.08.2009; Views: 5032; Downloads: 744
.pdf Full text (1,49 MB)

2.
ODNOS STARŠEV DO DELA V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA
Biljana Lazić, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Podaljšano bivanje se je od svojih začetkov do danes spremenilo. Danes se ne omejuje le na varstvo in pisanje domačih nalog, temveč vsebuje različne dejavnosti, ki so strokovno vodene, to so sprostitvene dejavnosti, prehrana, samostojno učenje ter ustvarjalno preživljanje prostega časa. Za kakovost dela v podaljšanem bivanju je sodelovanje s starši nujno potrebno. Da bi bilo le-to karseda uspešno, je potrebno vzpostaviti ustrezen odnos in primerno komunikacijo. Namen empiričnega dela diplomskega dela »Odnos staršev do dela v oddelkih podaljšanega bivanja« je proučiti mnenje staršev o dejavnostih v oddelkih podaljšanega bivanja ter sodelovanje staršev z učiteljem podaljšanega bivanja. Uporabljena je bila deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnih vprašalnikov. Ugotovili smo, da med starši z različno izobrazbo in glede na tip šole, v katerega je otrok vključen, ni bistvenih razlik v mnenju o dejavnostih podaljšanega bivanja. Statistično značilna razlika se kaže v mnenju o najpomembnejši dejavnosti podaljšanega bivanja ter v mnenju o gledanju (risanih) filmov. Pozitivno nas je presenetilo mnenje staršev o opravljanju domačih nalog v podaljšanem bivanju, saj je dobra polovica vprašanih mnenja, da domače naloge ni potrebno vedno opraviti v šoli. V sodelovanju staršev z učiteljem podaljšanega bivanja prav tako ni bistvenih razlik. Izkazalo se je, da se staršem zdi sodelovanje z učiteljem pomembno, vendar z njim sodelujejo manj kot z razrednikom.
Keywords: podaljšano bivanje, dejavnosti podaljšanega bivanja, organizacija dela v podaljšanem bivanju, sodelovanje s starši v podaljšanem bivanju, formalne in neformalne oblike sodelovanja v podaljšanem bivanju
Published: 19.05.2011; Views: 2232; Downloads: 248
.pdf Full text (742,20 KB)

3.
RAZVOJ ROČNIH SPRETNOSTI V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA S POUDARKOM NA UČENCIH DRUGEGA TRILETJA
Metka Kaiser, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Razvoj ročnih spretnosti v oddelkih podaljšanega bivanja s poudarkom na učencih drugega triletja je razdeljeno na teoretični, empirični in praktični del. Teoretični del obsega psihološki sklop, pedagoško-didaktični sklop in tehniško-tehnološki sklop, v celoti pa predstavlja ustvarjalnost, motorični razvoj, podaljšano bivanje in gradiva, s katerimi učenci lahko ustvarijo izdelke. V empiričnem delu je predstavljena analiza raziskave učencev četrtega in petega razreda, ki obiskujejo podaljšano bivanje. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da je najpogostejša ustvarjalna dejavnost izdelovanje papirnih izdelkov in da se s to dejavnostjo učenci ukvarjajo dvakrat pogosteje, kot bi želeli sami. Večina učencev z veseljem izdeluje izdelke v podaljšanem bivanju. Najpogosteje izdelujejo okrasne izdelke. Rezultati so pokazali, da je večkrat učitelj tisti, ki določa vrsto ustvarjalne dejavnosti. Iz raziskave je razvidno tudi, da je število učencev, ki izdelajo 15 izdelkov, in tistih, ki izdelajo več kot 20 izdelkov v šolskem letu, približno enako. V praktičnem delu so prikazane različne učne poti kot model, ki lahko pripomorejo k raznolikemu razvoju ročnih spretnosti. Poučni modeli za ustvarjanje posameznih izdelkov so predstavljeni z različnimi gradivi. Izdelava izdelkov iz papirja v praktičnem delu ni zajeta, saj se iz papirja, upoštevajoč raziskovalne rezultate, prepogosto ustvarja v podaljšanem bivanju. Izdelava različnih izdelkov pa se navezuje na učne cilje, ki se uresničujejo pri predmetih družba ter naravoslovje in tehnika v četrtem in petem razredu.
Keywords: Ključne besede: podaljšano bivanje, izdelava izdelkov, ročne spretnosti, ustvarjalna dejavnost, učenci.
Published: 13.05.2011; Views: 2255; Downloads: 309
.pdf Full text (3,33 MB)

4.
DEJAVNOSTI UČENCEV V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA - IZDELOVANJE IZ ODPADNEGA MATERIALA
Anja Gačnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomske naloge sem se dotaknila pojma socializacija in zakaj so socialne igre pomemben del otrokove socializacije v šoli. Predstavila sem podaljšano bivanje ter cilje, ki jih tam dosegamo. Opisala sem vlogo učitelja in učenca, dejavnosti podaljšanega bivanja in potrebno dokumentacijo. Glavna tema diplomske naloge je bila integriranje ekologije v ustvarjalno preživljanje prostega časa v podaljšanem bivanju, kjer so se izvajale tudi dejavnosti, ki sem jih predstavila v svoji nalogi. Osrednji del diplomske naloge je predstavitev praktičnega dela, ki je potekalo v oddelku podaljšanega bivanja. Z učenci podaljšanega bivanja smo zbirali ter sproti ločevali odpadni material, iz katerega smo v naslednjih urah izdelali različne uporabne stvari. Ob zaključku vsakega dela je sledil preizkus oz. uporaba izdelka, pri čemer so učenci dobili potrditev svoje uspešnosti. Dobili smo povratno informacijo učiteljic razredničark ter zadovoljnih staršev. Ustvarjanje zahteva od otrok veliko natančnosti, ročnih spretnosti, vztrajnosti, medsebojne pomoči in ustvarjalnosti. Otroci so pri delu uživali, svojih izdelkov so se zelo razveseli.
Keywords: podaljšano bivanje, ustvarjalno preživljanje prostega časa, odpadni material, ekologija, ločevanje odpadkov, izdelovanje izdelkov.
Published: 04.01.2012; Views: 2874; Downloads: 351
.pdf Full text (3,91 MB)

5.
IZVAJANJE LIKOVNIH VSEBIN V PODALJŠANEM BIVANJU
Katja Kastelic, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Učitelj razrednega pouka lahko poučuje tudi v podaljšanem bivanju, kjer je način dela bistveno drugačen od rednega pouka. Velikokrat slišimo mnenje, da je v podaljšanem bivanju dosti lažje poučevati, saj je delo bolj svobodno in se nanj ni potrebno tako pripraviti. To je bil tudi povod, da smo se odločili preučiti, kako pravzaprav poteka delo v podaljšanem bivanju. Menimo, da se mora učitelj na delo pripraviti tako kot za redni pouk, pri izvajanju likovnih vsebin si mora že vnaprej zastaviti cilje, ki jih želi doseči z določeno aktivnostjo. Kot bodoča učiteljica se zavedam, da le kakovostno načrtovanje in izvajanje likovnih vsebin lahko pokaže rezultate pri učencih; to pomeni učence, ki imajo razvito domišljijo, se pri likovnem delu spontano izražajo in imajo razvite ustvarjalne sposobnosti. Teoretični del je namenjen podaljšanemu bivanju in njegovim sestavinam, v nadaljevanju pa smo se posvetili nalogam in kvalitetam učitelja, ki v podaljšanem bivanju poučuje. Naš namen je bil namreč poudariti, da je učitelj podaljšanega bivanja enako pomemben kot učitelj, ki uči pri rednem pouku. V empiričnem delu smo uporabili deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. V vzorec smo zajeli 26 učiteljev podaljšanega bivanja iz 16 mariborskih osnovnih šol. Zanimalo nas je, kako pogosto in na kašen način izvajajo likovne vsebine učitelji v sklopu podaljšanega bivanja. Hkrati smo želeli izvedeti tudi, ali obstajajo razlike med učiteljicami, ki poučujejo več kot 25 let in učiteljicami, ki imajo do 5 let delovne dobe. Rezultati anketnega vprašalnika so pokazali, da učiteljice v podaljšanem bivanju sicer izvajajo vsebine iz likovne vzgoje, vendar je za kvalitetno izvajanje le-teh premalo časa. Prav tako pa so se pokazale nekatere očitne razlike v poučevanju med učiteljicami z različno dolgo delovno dobo.
Keywords: podaljšano bivanje, sestavine podaljšanega bivanja, učitelj podaljšanega bivanja, likovne vsebine
Published: 13.12.2011; Views: 1726; Downloads: 162
.pdf Full text (809,85 KB)

6.
MNENJA UČITELJEV IN STARŠEV O DELU V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA
Nada Nedeljko, 2011, master's thesis

Abstract: Oddelek podaljšanega bivanja (OPB) ni novost devetletne osnovne šole. Slovenija si že več kot pol stoletja prizadeva, da bi z vsebinsko razširjenim programom pomagala k izenačevanju pogojev za nemoten razvoj vseh učencev. Z umestitvijo OPB v predmetnik osnovne šole priznava njegovo pomembnost. Vsaka šola ga je dolžna organizirati, vključitev vanj pa je prostovoljna. V raziskovalnem delu predstavljamo empirično raziskavo o OPB. Preučili smo motive učiteljev za delo v OPB, njihovo zadovoljstvo z delom, njihovo oceno usposobljenosti za opravljanje tega dela ter možnosti za kakovostno uresničevanje ciljev OPB. Preučili smo tudi razloge staršev za vključitev otroka v OPB, načine spremljanja dela v njem ter zadovoljstvo staršev z delom v OPB. Podatke za raziskavo smo zbrali v šolskem letu 2009/2010 s pomočjo anketnega vprašalnika, in sicer na neslučajnostnem namenskem vzorcu učiteljev OPB ter na vzorcu staršev, ki so v tem šolskem letu imeli otroka vključenega vanj. Rezultati raziskave razkrivajo, da so učitelji sicer pripravljeni prevzeti delo v OPB, vendar le začasno. Z delom niso povsem zadovoljni, težave se kažejo predvsem zaradi števila otrok v pretežno kombiniranih oddelkih ter v nižjem ugledu tega delovnega mesta. Svojo usposobljenost za delo ocenjujejo dokaj visoko, več znanja bi potrebovali predvsem za delo v kombiniranih oddelkih. Med cilji OPB najlažje uresničujejo cilje kosila manj možnosti pa imajo za uresničevanje ciljev samostojnega učenja. Analiza odgovorov staršev kaže, da svoje otroke v OPB vključujejo predvsem zaradi zagotovljenega varstva in možnosti opravljanja domačih nalog pod nadzorom in ob pomoči učitelja. Starši delo v OPB spremljajo in so z dejavnostmi v njem zadovoljni, vendar si želijo sprememb pri preživljanju prostega časa in pri razvijanju strategij samostojnega učenja.
Keywords: osnovna šola, podaljšano bivanje, učitelj, starši, samostojno učenje, sprostitvena dejavnost, prosti čas, prehrana.
Published: 01.03.2012; Views: 2305; Downloads: 503
.pdf Full text (4,32 MB)

7.
PLESNA DRAMATIZACIJA "PAJEK", PROJEKTNO UČNO DELO V OPB
Ana Trafela, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo zajema plesno dejavnost učencev v oddelku podaljšanega bivanja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole. Nakazuje pa tudi izziv, pred katerim se znajde vzgojitelj predšolskih otrok, ki se zaposli kot učitelj podaljšanega bivanja v osnovni šoli, saj nima izkušenj z delom na tem področju iz časa študija. Pri svojem delu začne povezovati Kurikulum za vrtce in učne načrte za osnovno šolo in iskati poti za popestritev vsebin. Tako zaide tudi v vode projektnega dela. V prvem delu so tako predstavljena teoretična izhodišča: podaljšano bivanje, projektno učno delo, ples in plesna vzgoja v Kurikulumu za vrtce in učnih načrtih za osnovno šolo ter plesna dramatizacija. V drugem delu pa sta predstavljena projekt »Pajek« in izvedena plesna dramatizacija na istoimensko temo kot zaključna predstavitev projekta. Celoten projekt je bil realiziran v neposrednih pedagoških delovnih pogojih v OŠ Videm, Videm pri Ptuju, v oddelku podaljšanega bivanja (2. in 3. razred).
Keywords: Podaljšano bivanje, projektno učno delo, ples, plesna vzgoja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole in v vrtcu, plesna dramatizacija.
Published: 22.04.2015; Views: 811; Downloads: 161
.pdf Full text (1,88 MB)

8.
Izkoriščanje okoljskih danosti za izvedbo naravoslovnih aktivnosti pri delu v oddelku podaljšanega bivanja v okolici OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj
Ksenija Praznik, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga z naslovom Izkoriščanje okoljskih danosti za izvedbo naravoslovnih aktivnosti pri delu v oddelku podaljšanega bivanja v okolici OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega dela, ki zajema pedagoški, psihološki in geografski sklop ter empiričnega dela. Oba dela se med seboj povezujeta in nadgrajujeta. V teoretičnem delu smo podrobneje opisali različne oblike varstva učencev v devetletni osnovni šoli, poudarek smo dali oddelku podaljšanega bivanja, njegovim dejavnostim in ciljem. Predstavili smo predmet spoznavanja okolja in njegove vzgojno-izobraževalne cilje. Poglobili smo se v učiteljevo delo v oddelku podaljšanega bivanja in učencem, ki prostovoljno pristopijo vanj. V geografskem sklopu smo podrobneje predstavili zgodovino šolstva v Šoštanju ter celotno mesto Šoštanj. V empiričnem delu smo interpretirali opravljen intervju z vodjo oddelka podaljšanega bivanja, go. Heleno Urh, na Osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha Šoštanj, intervju smo interpretirali kot čistopis s podkrepitvijo uradnih podatkov s spletne strani osnovne šole. V intervjuju smo se poglobili predvsem v dve dejavnosti podaljšanega bivanja, sprostitveno dejavnost in dejavnost ustvarjalnega preživljanja prostega časa. S pomočjo le-tega smo hoteli ugotoviti, ali učenci in učitelji v oddelku podaljšanega bivanja izkoriščajo naravne danosti mesta Šoštanj za izvedbo naravoslovnih aktivnosti. Zastavili smo si štiri hipoteze, med njimi smo eno ovrgli, ostale pa potrdili. Na podlagi analize intervjuja smo ugotovili, da podaljšano bivanje na osnovni šoli poteka organizirano, učitelji podaljšanega bivanja upoštevajo in uresničujejo vse cilje dejavnosti, mesto Šoštanj ima dovolj primernih objektov in prostorov za izvedbo naravoslovnih aktivnosti, vendar pa jih učitelji in učenci na omenjeni osnovni šoli ne izkoriščajo dovolj oziroma učitelji podaljšanega bivanja učencem ne ponujajo primernih naravoslovnih aktivnosti, ki bi jih lahko izvajali zunaj šole.
Keywords: podaljšano bivanje, razredna stopnja, osnovna šola, naravoslovne aktivnosti, Šoštanj, intervju
Published: 29.10.2015; Views: 513; Downloads: 58
.pdf Full text (1,36 MB)

9.
SAMOSTOJNO UČENJE UČENCEV V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJA
Anja Mirt, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Podaljšano bivanje je oblika vzgojno-izobraževalnega procesa, ki ga je osnovna šola dolžna organizirati po pouku in je namenjena predvsem otrokom na razredni stopnji, torej od 1. do 5. razreda. Vanj se učenci vključujejo prostovoljno s prijavo staršev. Cilje podaljšanega bivanja predpisuje nacionalni koncept. Vsebuje štiri dejavnosti, ki so strokovno vodene in vnaprej načrtovane: sprostitvena dejavnost, prehrana, ustvarjalno preživljanje prostega časa in samostojno učenje. V diplomski nalogi sem se osredotočila na motivacijo učencev pri opravljanju domačih nalog v oddelku podaljšanega bivanja pri dejavnosti samostojnega učenja. Zanimalo me je, koliko časa vsakodnevno učitelji namenijo motivaciji pri samostojnem učenju, ali si pomagajo z motivacijskimi sredstvi in pripomočki ter ali ob koncu dejavnosti pregledajo domačo nalogo. Podatke za raziskavo sem zbrala s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika pri učiteljih, ki so vključeni v oddelke podaljšanega bivanja. Rezultati raziskave razkrivajo, dav povprečju, ne glede na delovne izkušnje, izobrazbo ali delovno obliko podaljšanega bivanja, učitelji motivaciji pri samostojnem učenju namenijo 5 do 10 minut. Učitelji razrednega pouka, predvsem tisti, z najmanj delovnimi izkušnjami, si pomagajo pri motivaciji tako s sredstvi zunanje motivacije (pogosteje pohvala, povratna informacija) kot z različnimi pripomočki (strokovna literatura, didaktični pripomočki, računalnik). Čeprav je dejavnosti samostojnega učenja po Konceptu podaljšanega bivanja namenjenih okoli 50 minut, kar 41,6 % učiteljev tej dejavnosti nameni več časa. Domače naloge ob koncu dejavnosti samostojnega učenja vestno pregledujejo učitelji, ki imajo do 15 let delovnih izkušenj. Pri učiteljih nad 20 let delovnih izkušenj, pa pregled domačih nalog močno upade.
Keywords: podaljšano bivanje, motivacija, samostojno učenje, domača naloga.
Published: 20.09.2016; Views: 587; Downloads: 134
.pdf Full text (1,34 MB)

10.
LIKOVNA USTVARJALNOST V FUNKCIJI KAKOVOSTNEGA IZVAJANJA PODALJŠANEGA BIVANJA
Kim Mastnak, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga z naslovom Likovna ustvarjalnost v funkciji kakovostnega izvajanja podaljšanega bivanja je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo na podlagi znanstvene literature na kratko predstavili oblike varstva v osnovni šoli, iz tega izhajajoč so izpostavljeni operativni cilji podaljšanega bivanja, kjer nas je zanimalo predvsem ustvarjalno preživljanje časa. Zato smo izpostavili splošno ustvarjalnost in s tem povezane vplive na ustvarjalnost. Specifično smo opredelili tudi likovno ustvarjalnost in se dotaknili vpliva družine in šole na učenčevo ustvarjalnost. V prvem empiričnem delu predstavljamo rezultate raziskave, katere namen je bil analizirati dejavnost OPB preko intervjujev z učitelji, s čimer smo pridobili informacije o splošnem poteku dejavnosti v podaljšanem bivanju. V drugem delu empiričnega dela predstavljamo rezultate kvalitativne analize izdelkov, ki so jih učenci že ustvarili v podaljšanem bivanju pred izvedbo naše raziskave. V tretjem delu empiričnega dela pa predstavljamo smernice, likovne naloge, ki smo jih izvedli v podaljšanjem bivanju, s ciljem predstaviti ustrezne načine razvijanja ustvarjalnosti. Vse predstavljene in preizkušene likovne naloge smo tudi ustrezno kvalitativno analizirali. Zavoljo ugotovitev, da v podaljšanem bivanju učitelji pogosto posegajo po likovnih dejavnostih, ki so neustrezno izvedene in kot takšne lahko zavirajo učenčevo ustvarjalnost, podajamo nekaj ustreznih poti, smernic, ki bodo lahko učiteljem podaljšanega bivanja v pomoč oziroma oporo pri načrtovanju dejavnosti v podaljšanem bivanju.
Keywords: podaljšano bivanje, ustvarjalno preživljanje časa, ustvarjalnost, motivacija, likovne naloge
Published: 16.09.2016; Views: 937; Downloads: 133
.pdf Full text (2,45 MB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica