| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Vključevanje otrok s posebnimi potrebami v oddelke podaljšanega bivanja
Melita Tompa Lebar, 2019, master's thesis

Abstract: Otroci s posebnimi potrebami so po pouku vključeni v razširjeni program, v podaljšano bivanje. Inkluzije ne more doseči samo učitelj, ki nadaljuje vzgojno-izobraževalno delo v podaljšanem bivanju. Imeti mora podporo vodstva, pomoč šolske svetovalne službe, vseh strokovnih sodelavcev in staršev. V nalogi bo predstavljena organizacija dela v podaljšanem bivanju za otroke s posebnimi potrebami, ki se vključujejo v podaljšano bivanje. Preučili bomo, na kakšne način učitelji oziroma vzgojitelji, ki imajo v oddelek vključene otroke s posebnimi potrebami, udejanjajo inkluzijo. Predstavljene bodo vrste posebnih potreb pri otrocih in pogoji za uspešno inkluzijo v šoli. Namen empiričnega dela je raziskati in predstaviti vidike učiteljev podaljšanega bivanja za vključevanje otrok s posebnimi potrebami v oddelke podaljšanega bivanja. Vzorec raziskave zajema 49 osnovnih in podružničnih šol v pomurski regiji. Vsebuje vprašanja o učencih s posebnimi potrebami v podaljšanem bivanju, o prilagajanju dela za otroke s posebnimi potrebami v podaljšanem bivanju, o socialni vključenosti učencev s posebnimi potrebami ter o sodelovanju učiteljev podaljšanega bivanja s strokovnim kadrom in s starši otrok.
Keywords: Podaljšano bivanje, otroci s posebnimi potrebami, inkluzija
Published: 17.12.2019; Views: 550; Downloads: 179
.pdf Full text (1,11 MB)

2.
Nekateri razlogi za (ne)osamosvojitev mladih odraslih od primarne družine
Katja Horvat, 2017, master's thesis

Abstract: Trend podaljšanega bivanja s starši velja v Evropi za vedno bolj prisoten fenomen. Ključno vprašanje pri tem je, kateri razlogi so pomembno vplivali na prisotnost tega stanja. Magistrsko delo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je podrobneje opredeljen termin mladih odraslih in njihov prehod iz mladosti v odraslost. V nadaljevanju sta bila v središče postavljena pomen družine v življenju mlade odrasle osebe in podaljšano bivanje mladih odraslih v domu staršev. V tem sklopu je bilo preučeno, kako se medsebojna odvisnost, podpora in nadzor s strani staršev izražajo v življenju mlade odrasle osebe ter kako se z emocionalno osamosvojitvijo spoprijemajo starši in mladi odrasli. Posebna pozornost je bila namenjena razlagi vpliva naraščajoče negotovosti na mlade odrasle, ki so na prehodu v odraslo dobo. Poudarjen je bil vidik podaljševanja izobraževanja, nezaposlenosti in začasnih zaposlitev ter partnerskih zvez mladih odraslih. Empirični del predstavlja raziskava, katere rezultati in njihova analiza temeljijo na ugotavljanju nekaterih razlogov za (ne)osamosvojitev mladih odraslih od primarne družine. Vzorec zajema slovenske mlade odrasle, stare 19–35 let. Podatki, zbrani z anketnim vprašalnikom, so bili obdelani s pomočjo programa SPSS. Ugotovljeno je bilo, da največ anketiranih mladih odraslih živi v nepremičnini staršev, v skupnem gospodinjstvu in da jih najmanj živi v lastni nepremičnini. Anketirani, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s starši, ocenjujejo bivanje doma za finančno ugodno. Odgovorili so, da je njihov mesečni dohodek od dela nizek in da posledično bivajo v domovanju staršev zato, ker si lastne nepremičnine finančno ne morejo zagotoviti. Rezultati so potrdili, da nestalne zaposlitve in partnerske zveze, nižji mesečni dohodki od dela in ostali dohodki, vplivajo na podaljšano življenje mladih odraslih s starši. Mlade odrasle na eni stani bremeni družbena negotovost, medtem ko gre na drugi strani za delno izbran življenjski slog, povezan s številnimi ugodnostmi bivanja doma.
Keywords: mladi odrasli, prehod iz mladosti v odraslost, podaljšano bivanje pri starših, naraščajoča negotovost.
Published: 11.10.2017; Views: 1053; Downloads: 205
.pdf Full text (2,18 MB)

3.
NAČRTOVANJE PROJEKTNEGA UČNEGA DELA V PODALJŠANEM BIVANJU PTUJSKIH OSNOVNIH ŠOL
Mojca Farazin, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu Načrtovanje projektnega učnega dela v podaljšanem bivanju ptujskih osnovnih šol je v teoretičnem delu prikazan zgodovinski razvoj projektnega učnega dela, njegove pedagoško-didaktične osnove ter prikaz projektnega učnega dela, kot enega izmed možnih modelov poučevanja v podaljšanem bivanju. Opisane so tudi psihološke osnove projektnega učnega dela ter kako le to vpliva na osebnostni razvoj učenca. V empiričnem delu je zbrano in predstavljeno mnenje učiteljev podaljšanega bivanja o vključevanju in izvedbi projektnega učnega dela pri njihovem delu. Rezultati kažejo, da imajo učiteljice in učitelji podaljšanega bivanja osnovnih šol na področju Ptuja z okolico podobne poglede na izvajanje in učinkovitost projektnega učnega dela v podaljšanem bivanju. Zanimalo me je predvsem, ali je načrtovanje takšnega dela pri pedagoško različno usposobljenih učiteljih podobno in kako pogosto ga izvajajo. Zato, da bi se tudi sama bolje seznanila s tem delom, spoznala njegove posebnosti in ga predstavila kot enega izmed možnih načinov, sem izvedla še praktični del, v katerem je predstavljen učni projekt z naslovom Kako so otroci živeli nekoč, ki sem ga izvedla z učenci 4. razreda Osnovne šole Mladika v oddelku podaljšanega bivanja. Metoda projektnega njegovega procesa: od ugotavljanja problemov in potreb, do skiciranja, načrtovanja in vse do izvedbe ter vrednotenja. Pokazalo se je, da učenci zelo radi sodelujejo v dejavnostih aktivnejše in s tem prevzemajo odgovornejšo vlogo v procesu učenja.
Keywords: projektno učno delo, podaljšano bivanje, razredna stopnja, spoznavanje družbe, Ptuj z okolico
Published: 20.10.2016; Views: 651; Downloads: 83
.pdf Full text (2,19 MB)

4.
SAMOSTOJNO UČENJE UČENCEV V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJA
Anja Mirt, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Podaljšano bivanje je oblika vzgojno-izobraževalnega procesa, ki ga je osnovna šola dolžna organizirati po pouku in je namenjena predvsem otrokom na razredni stopnji, torej od 1. do 5. razreda. Vanj se učenci vključujejo prostovoljno s prijavo staršev. Cilje podaljšanega bivanja predpisuje nacionalni koncept. Vsebuje štiri dejavnosti, ki so strokovno vodene in vnaprej načrtovane: sprostitvena dejavnost, prehrana, ustvarjalno preživljanje prostega časa in samostojno učenje. V diplomski nalogi sem se osredotočila na motivacijo učencev pri opravljanju domačih nalog v oddelku podaljšanega bivanja pri dejavnosti samostojnega učenja. Zanimalo me je, koliko časa vsakodnevno učitelji namenijo motivaciji pri samostojnem učenju, ali si pomagajo z motivacijskimi sredstvi in pripomočki ter ali ob koncu dejavnosti pregledajo domačo nalogo. Podatke za raziskavo sem zbrala s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika pri učiteljih, ki so vključeni v oddelke podaljšanega bivanja. Rezultati raziskave razkrivajo, dav povprečju, ne glede na delovne izkušnje, izobrazbo ali delovno obliko podaljšanega bivanja, učitelji motivaciji pri samostojnem učenju namenijo 5 do 10 minut. Učitelji razrednega pouka, predvsem tisti, z najmanj delovnimi izkušnjami, si pomagajo pri motivaciji tako s sredstvi zunanje motivacije (pogosteje pohvala, povratna informacija) kot z različnimi pripomočki (strokovna literatura, didaktični pripomočki, računalnik). Čeprav je dejavnosti samostojnega učenja po Konceptu podaljšanega bivanja namenjenih okoli 50 minut, kar 41,6 % učiteljev tej dejavnosti nameni več časa. Domače naloge ob koncu dejavnosti samostojnega učenja vestno pregledujejo učitelji, ki imajo do 15 let delovnih izkušenj. Pri učiteljih nad 20 let delovnih izkušenj, pa pregled domačih nalog močno upade.
Keywords: podaljšano bivanje, motivacija, samostojno učenje, domača naloga.
Published: 20.09.2016; Views: 905; Downloads: 183
.pdf Full text (1,34 MB)

5.
LIKOVNA USTVARJALNOST V FUNKCIJI KAKOVOSTNEGA IZVAJANJA PODALJŠANEGA BIVANJA
Kim Mastnak, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga z naslovom Likovna ustvarjalnost v funkciji kakovostnega izvajanja podaljšanega bivanja je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo na podlagi znanstvene literature na kratko predstavili oblike varstva v osnovni šoli, iz tega izhajajoč so izpostavljeni operativni cilji podaljšanega bivanja, kjer nas je zanimalo predvsem ustvarjalno preživljanje časa. Zato smo izpostavili splošno ustvarjalnost in s tem povezane vplive na ustvarjalnost. Specifično smo opredelili tudi likovno ustvarjalnost in se dotaknili vpliva družine in šole na učenčevo ustvarjalnost. V prvem empiričnem delu predstavljamo rezultate raziskave, katere namen je bil analizirati dejavnost OPB preko intervjujev z učitelji, s čimer smo pridobili informacije o splošnem poteku dejavnosti v podaljšanem bivanju. V drugem delu empiričnega dela predstavljamo rezultate kvalitativne analize izdelkov, ki so jih učenci že ustvarili v podaljšanem bivanju pred izvedbo naše raziskave. V tretjem delu empiričnega dela pa predstavljamo smernice, likovne naloge, ki smo jih izvedli v podaljšanjem bivanju, s ciljem predstaviti ustrezne načine razvijanja ustvarjalnosti. Vse predstavljene in preizkušene likovne naloge smo tudi ustrezno kvalitativno analizirali. Zavoljo ugotovitev, da v podaljšanem bivanju učitelji pogosto posegajo po likovnih dejavnostih, ki so neustrezno izvedene in kot takšne lahko zavirajo učenčevo ustvarjalnost, podajamo nekaj ustreznih poti, smernic, ki bodo lahko učiteljem podaljšanega bivanja v pomoč oziroma oporo pri načrtovanju dejavnosti v podaljšanem bivanju.
Keywords: podaljšano bivanje, ustvarjalno preživljanje časa, ustvarjalnost, motivacija, likovne naloge
Published: 16.09.2016; Views: 1310; Downloads: 175
.pdf Full text (2,45 MB)

6.
Izkoriščanje okoljskih danosti za izvedbo naravoslovnih aktivnosti pri delu v oddelku podaljšanega bivanja v okolici OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj
Ksenija Praznik, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga z naslovom Izkoriščanje okoljskih danosti za izvedbo naravoslovnih aktivnosti pri delu v oddelku podaljšanega bivanja v okolici OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega dela, ki zajema pedagoški, psihološki in geografski sklop ter empiričnega dela. Oba dela se med seboj povezujeta in nadgrajujeta. V teoretičnem delu smo podrobneje opisali različne oblike varstva učencev v devetletni osnovni šoli, poudarek smo dali oddelku podaljšanega bivanja, njegovim dejavnostim in ciljem. Predstavili smo predmet spoznavanja okolja in njegove vzgojno-izobraževalne cilje. Poglobili smo se v učiteljevo delo v oddelku podaljšanega bivanja in učencem, ki prostovoljno pristopijo vanj. V geografskem sklopu smo podrobneje predstavili zgodovino šolstva v Šoštanju ter celotno mesto Šoštanj. V empiričnem delu smo interpretirali opravljen intervju z vodjo oddelka podaljšanega bivanja, go. Heleno Urh, na Osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha Šoštanj, intervju smo interpretirali kot čistopis s podkrepitvijo uradnih podatkov s spletne strani osnovne šole. V intervjuju smo se poglobili predvsem v dve dejavnosti podaljšanega bivanja, sprostitveno dejavnost in dejavnost ustvarjalnega preživljanja prostega časa. S pomočjo le-tega smo hoteli ugotoviti, ali učenci in učitelji v oddelku podaljšanega bivanja izkoriščajo naravne danosti mesta Šoštanj za izvedbo naravoslovnih aktivnosti. Zastavili smo si štiri hipoteze, med njimi smo eno ovrgli, ostale pa potrdili. Na podlagi analize intervjuja smo ugotovili, da podaljšano bivanje na osnovni šoli poteka organizirano, učitelji podaljšanega bivanja upoštevajo in uresničujejo vse cilje dejavnosti, mesto Šoštanj ima dovolj primernih objektov in prostorov za izvedbo naravoslovnih aktivnosti, vendar pa jih učitelji in učenci na omenjeni osnovni šoli ne izkoriščajo dovolj oziroma učitelji podaljšanega bivanja učencem ne ponujajo primernih naravoslovnih aktivnosti, ki bi jih lahko izvajali zunaj šole.
Keywords: podaljšano bivanje, razredna stopnja, osnovna šola, naravoslovne aktivnosti, Šoštanj, intervju
Published: 29.10.2015; Views: 724; Downloads: 111
.pdf Full text (1,36 MB)

7.
PLESNA DRAMATIZACIJA "PAJEK", PROJEKTNO UČNO DELO V OPB
Ana Trafela, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo zajema plesno dejavnost učencev v oddelku podaljšanega bivanja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole. Nakazuje pa tudi izziv, pred katerim se znajde vzgojitelj predšolskih otrok, ki se zaposli kot učitelj podaljšanega bivanja v osnovni šoli, saj nima izkušenj z delom na tem področju iz časa študija. Pri svojem delu začne povezovati Kurikulum za vrtce in učne načrte za osnovno šolo in iskati poti za popestritev vsebin. Tako zaide tudi v vode projektnega dela. V prvem delu so tako predstavljena teoretična izhodišča: podaljšano bivanje, projektno učno delo, ples in plesna vzgoja v Kurikulumu za vrtce in učnih načrtih za osnovno šolo ter plesna dramatizacija. V drugem delu pa sta predstavljena projekt »Pajek« in izvedena plesna dramatizacija na istoimensko temo kot zaključna predstavitev projekta. Celoten projekt je bil realiziran v neposrednih pedagoških delovnih pogojih v OŠ Videm, Videm pri Ptuju, v oddelku podaljšanega bivanja (2. in 3. razred).
Keywords: Podaljšano bivanje, projektno učno delo, ples, plesna vzgoja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole in v vrtcu, plesna dramatizacija.
Published: 22.04.2015; Views: 1207; Downloads: 229
.pdf Full text (1,88 MB)

8.
MNENJA UČITELJEV IN STARŠEV O DELU V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA
Nada Nedeljko, 2011, master's thesis

Abstract: Oddelek podaljšanega bivanja (OPB) ni novost devetletne osnovne šole. Slovenija si že več kot pol stoletja prizadeva, da bi z vsebinsko razširjenim programom pomagala k izenačevanju pogojev za nemoten razvoj vseh učencev. Z umestitvijo OPB v predmetnik osnovne šole priznava njegovo pomembnost. Vsaka šola ga je dolžna organizirati, vključitev vanj pa je prostovoljna. V raziskovalnem delu predstavljamo empirično raziskavo o OPB. Preučili smo motive učiteljev za delo v OPB, njihovo zadovoljstvo z delom, njihovo oceno usposobljenosti za opravljanje tega dela ter možnosti za kakovostno uresničevanje ciljev OPB. Preučili smo tudi razloge staršev za vključitev otroka v OPB, načine spremljanja dela v njem ter zadovoljstvo staršev z delom v OPB. Podatke za raziskavo smo zbrali v šolskem letu 2009/2010 s pomočjo anketnega vprašalnika, in sicer na neslučajnostnem namenskem vzorcu učiteljev OPB ter na vzorcu staršev, ki so v tem šolskem letu imeli otroka vključenega vanj. Rezultati raziskave razkrivajo, da so učitelji sicer pripravljeni prevzeti delo v OPB, vendar le začasno. Z delom niso povsem zadovoljni, težave se kažejo predvsem zaradi števila otrok v pretežno kombiniranih oddelkih ter v nižjem ugledu tega delovnega mesta. Svojo usposobljenost za delo ocenjujejo dokaj visoko, več znanja bi potrebovali predvsem za delo v kombiniranih oddelkih. Med cilji OPB najlažje uresničujejo cilje kosila manj možnosti pa imajo za uresničevanje ciljev samostojnega učenja. Analiza odgovorov staršev kaže, da svoje otroke v OPB vključujejo predvsem zaradi zagotovljenega varstva in možnosti opravljanja domačih nalog pod nadzorom in ob pomoči učitelja. Starši delo v OPB spremljajo in so z dejavnostmi v njem zadovoljni, vendar si želijo sprememb pri preživljanju prostega časa in pri razvijanju strategij samostojnega učenja.
Keywords: osnovna šola, podaljšano bivanje, učitelj, starši, samostojno učenje, sprostitvena dejavnost, prosti čas, prehrana.
Published: 01.03.2012; Views: 2644; Downloads: 589
.pdf Full text (4,32 MB)

9.
DEJAVNOSTI UČENCEV V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA - IZDELOVANJE IZ ODPADNEGA MATERIALA
Anja Gačnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomske naloge sem se dotaknila pojma socializacija in zakaj so socialne igre pomemben del otrokove socializacije v šoli. Predstavila sem podaljšano bivanje ter cilje, ki jih tam dosegamo. Opisala sem vlogo učitelja in učenca, dejavnosti podaljšanega bivanja in potrebno dokumentacijo. Glavna tema diplomske naloge je bila integriranje ekologije v ustvarjalno preživljanje prostega časa v podaljšanem bivanju, kjer so se izvajale tudi dejavnosti, ki sem jih predstavila v svoji nalogi. Osrednji del diplomske naloge je predstavitev praktičnega dela, ki je potekalo v oddelku podaljšanega bivanja. Z učenci podaljšanega bivanja smo zbirali ter sproti ločevali odpadni material, iz katerega smo v naslednjih urah izdelali različne uporabne stvari. Ob zaključku vsakega dela je sledil preizkus oz. uporaba izdelka, pri čemer so učenci dobili potrditev svoje uspešnosti. Dobili smo povratno informacijo učiteljic razredničark ter zadovoljnih staršev. Ustvarjanje zahteva od otrok veliko natančnosti, ročnih spretnosti, vztrajnosti, medsebojne pomoči in ustvarjalnosti. Otroci so pri delu uživali, svojih izdelkov so se zelo razveseli.
Keywords: podaljšano bivanje, ustvarjalno preživljanje prostega časa, odpadni material, ekologija, ločevanje odpadkov, izdelovanje izdelkov.
Published: 04.01.2012; Views: 3446; Downloads: 421
.pdf Full text (3,91 MB)

10.
IZVAJANJE LIKOVNIH VSEBIN V PODALJŠANEM BIVANJU
Katja Kastelic, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Učitelj razrednega pouka lahko poučuje tudi v podaljšanem bivanju, kjer je način dela bistveno drugačen od rednega pouka. Velikokrat slišimo mnenje, da je v podaljšanem bivanju dosti lažje poučevati, saj je delo bolj svobodno in se nanj ni potrebno tako pripraviti. To je bil tudi povod, da smo se odločili preučiti, kako pravzaprav poteka delo v podaljšanem bivanju. Menimo, da se mora učitelj na delo pripraviti tako kot za redni pouk, pri izvajanju likovnih vsebin si mora že vnaprej zastaviti cilje, ki jih želi doseči z določeno aktivnostjo. Kot bodoča učiteljica se zavedam, da le kakovostno načrtovanje in izvajanje likovnih vsebin lahko pokaže rezultate pri učencih; to pomeni učence, ki imajo razvito domišljijo, se pri likovnem delu spontano izražajo in imajo razvite ustvarjalne sposobnosti. Teoretični del je namenjen podaljšanemu bivanju in njegovim sestavinam, v nadaljevanju pa smo se posvetili nalogam in kvalitetam učitelja, ki v podaljšanem bivanju poučuje. Naš namen je bil namreč poudariti, da je učitelj podaljšanega bivanja enako pomemben kot učitelj, ki uči pri rednem pouku. V empiričnem delu smo uporabili deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. V vzorec smo zajeli 26 učiteljev podaljšanega bivanja iz 16 mariborskih osnovnih šol. Zanimalo nas je, kako pogosto in na kašen način izvajajo likovne vsebine učitelji v sklopu podaljšanega bivanja. Hkrati smo želeli izvedeti tudi, ali obstajajo razlike med učiteljicami, ki poučujejo več kot 25 let in učiteljicami, ki imajo do 5 let delovne dobe. Rezultati anketnega vprašalnika so pokazali, da učiteljice v podaljšanem bivanju sicer izvajajo vsebine iz likovne vzgoje, vendar je za kvalitetno izvajanje le-teh premalo časa. Prav tako pa so se pokazale nekatere očitne razlike v poučevanju med učiteljicami z različno dolgo delovno dobo.
Keywords: podaljšano bivanje, sestavine podaljšanega bivanja, učitelj podaljšanega bivanja, likovne vsebine
Published: 13.12.2011; Views: 2017; Downloads: 186
.pdf Full text (809,85 KB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica